Arhiv za September, 2010

Sep 24 2010


Račan

Tri ekološka vprašanja za novega župana ali županjo občine Rače-Fram!

Manj kot dvajset dni pred lokalnimi volitvami, ko bo občina dobila novega župana ali županjo, se splača kandidate in kandidatinje vprašati, kako bodo poskrbeli za ekološko problematiko v občini. V svojih programih je izjemno skopo zastopana. Da se bodo volivci lažje odločali, naj upoštevajo tudi, kakšni so njihovi odgovori na tri naslednja vprašanja:

  1. SKRB ZA KRAJINSKI PARK. Krajinski park Rački ribniki-Požeg, neprecenljivi biser občine, je ogrožen. »Magistrala« ob glavnih ribnikih je postala avtocestni poligon, ki bi ga bilo treba zapreti. Ob glavnih ribnikih so nastala odlagališča, ki jih nihče ni saniral (glej prejšnje zapise na tej strani). Divja odlagališča so tudi tik ob železnici. Ob železnici se je razpaslo divje motokrosiranje – kdo ga bo ustavil?Na novi stolp so se naselili narkomani in alkoholiki. Rački lovci si privoščijo divjo »jago« na zaščitene živali! Zavest o pomeni krajinskega parka je na psu, skrb zanj tudi. Kdaj bo občina prevzela svojo krivdo in odgovornost? Zapisi ena, dva, tri, štiri.
  2. ŽELEZNIŠKI PODVOZ. Cestni zamašek vzdolž Ljubljanske ulice je rak rana Rač. Prehod čez železnico ustvarja dolge kolone. Obljube o podvozu, ki bi razbremenil čakajoče v prevoznih sredstvih, so poniknile. Železniški podvoz je verjetno najpomembnejša infrastrukturna investicija, ki čaka na izzivalca, občina pa ne naredi nič. Imeti bi morali absolutno prioriteto – ljudje izgubljajo dragoceni čas, ustvarja se hrup in onesnažen zrak za vse prebivalce na Ljubljanski in širše, prometni kaos in zmeda. Neverjetno, da tega ni v programih niti novih kandidatov! Dodatno je umestitev Shellove bencinske postaje zaprla normalen dovoz in izvoz na avtocesto, namesto ločenega dovoza in uvoza se vozeči stiskamo v kolone kamionov, ki prihajajo ali odhajajo. Naj se pristopi k izdelavi novega izvoza! Zapisi ena, dva.
  3. EKOLOŠKA PREOBREMENJENOST. Predvsem Račam grozi ekološka katastrofa – preobremenjenost je ena največjih v slovenskih občinah, a občinska uprava vedno znova najde posluh za še eno obremenitev! Sežigalnica po mnenju naravovarstvenikov, Antona Komata in drugih, še zdaleč ni nedolžna  in je njeno delovanje potrebno dodatnega nadzora, ker lahko, kot pravi, pride do katastrofe. Hud problem so nesanirane gramoznice, polne strupenih snovi, npr. Kozoderčeva jama. Divja odlagališča se ne ustavijo. Občina potrebuje celovit sistem in program sanacije, pa tudi novo miselnost, ki ne bo dovoljevala, da nas bodo naši zanamci vprašali: zakaj ste to dovolili? Zapisi: ena, dva, tri.

Naredimo kraj Rače znova čist!

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Sep 06 2010


Račan

V Račah zaščitene ptice streljajo, mar ne?

Radoživost račkih lovcev ne pozna meja. Sramota tudi za občino, ki je bila pravočasno posvarjena.
Današnji članek v Večeru dokazuje velik madež za lovsko in splošno kulturo v Račah – v krajinskem parku bi lovci streljali kar povprek, tudi na obiskovalce. Vse pohvale civilni družbi, ki je to preprečila. Članek. 

Streli v zaščitenem parku (originalni članek)

Kljub temu da 483 hektarjev veliki Krajinski park Rački ribniki-Požeg v občini Rače-Fram spada v evropsko omrežje Natura 2000, hkrati pa je zavarovan kot naravni spomenik, za katerega velja poseben varstveni režim, je včeraj tam pokalo in odmevalo. In ni bilo prvič. Sredi zoološko in botanično bogatega območja, ki je zavarovano od leta 1992, so lovci streljali že pred leti. Tokrat so na muho vzeli race mlakarice. Na poziv Društva za preučevanje ptic in varstvo narave iz Rač, da lov v park ne sodi, se v dveh tednih niso odzvali ne iz mariborske enote zavoda za varstvo narave, zavoda za gozdove, Lovske družine Rače ne iz Občine Rače-Fram, so potožili člani društva, omenili odsotnost nadzora in primernega upravljanja parka.

“Zakaj se imajo jagri za bogove”

Še preden je v zaradi megle slabo vidljivem nedeljskem dopoldnevu nekaj metrov nad glavami skupine desetih krajanov, zbranih ob ribnikih z namenom, da opozorijo na dragoceni naravni biser, kjer je (po odloku, objavljenem v Medobčinskem uradnem vestniku iz leta 1992) lov prepovedan, poletelo nekaj šibrovk, je možakar, stanujoč v bližini, navrgel: “Lovci mislijo, da je tu njihovo dvorišče, vendar ni.” Čakajoč na oboroženo druščino, se je razburjal tudi starejši Račan: “Le zakaj se imajo jagri za bogove, če pa je večinsko javno mnenje proti lovu? Ker so med njimi še vedno ljudje iz višjih slojev.”

Zasebni raziskovalec ornitogije in ekologije Milan Vogrin, podpredsednik Društva za preučevanje ptic in varstvo narave, pa je med drugim razlagal, da “se trenutno na ribnikih zadržuje okrog 800 ptic, med katerimi prevladujejo mlakarica, črna liska, siva čaplja, čopasti ponirek, labod grbavec in rečni galeb.” Videna je bila tudi kostanjevka, globalno ogrožena vrsta, in precej mladičev, še neletalcev. Naravovarstveniki so v Račkih ribnikih odkrili že več kot 210 vrst ptic. “Vse vrste se držijo v jatah skupaj z mlakaricami, zato lov nanje pomeni pravo katastrofo,” opozarja Vogrin.

Pokončali race in pregnali srnjaka

Starešina Lovske družine Rače Franc Košir, upokojeni policist, je bojeviti podvig na race približno 50 lovcev sprva poskušal braniti s slabo označenostjo zavarovanega območja in z odstreli, ki naj bi jih dirigiral zavod za gozdove. Neprepričjivo je prisegal na čut do narave. “Lovili smo, dokler nismo striktno začeli izvajati zakona, ker ta ni bil dosledno predstavljen,” je priznal. Da bodo pokončali le kakšne štiri primerke mlakaric, je Košir poskušal pomiriti zbrane. Njegovi svojeglavi “zeleni” tovariši so ubirali bolj sočne, agresivnejše odgovore in bežali pred fotoaparati. Na svoje jeklene peteline so sicer prenehali pritiskati, so pa pozabili na nedovoljeno spuščenega, nediscipliniranega lovskega psa, ki se je spravil na srnjaka in ga pregnal v neprehoden mulj.

“Četudi je lov na mlakarice (in drugo malo divjad, op. p.) v nezavarovanih območjih od 1. septembra dovoljen, so tukaj še štiri zavarovane vrste ptic. In močno dvomim, da se je streljalo samo na ptice mlakarice,” je dejal Vogrin. Da ne nasprotujejo lovcem, temveč si prizadevajo za ohranjanje pomembnega, nacionalno prepoznavnega območja, so na spravljive note udarili zedinjeni miroljubni protestniki.

Ob prihodu policistov so izpostavili plašenje živali zaradi hrupa in nevarnost za obiskovalce. Teh naj bi bilo vsak konec tedna vsaj sto. Podpredsednik naravovarstvenega društva pa je zaključil, da je “streljanje v krajinskem parku, kjer naj bi bil prisoten ekološki turizem, popolnoma nesprejemljivo”.

  • Share/Bookmark

En odziv