Mar 27 2011

Račan

Bo prodaji Pinusa sledilo še hujše obremenjevanje okolja?

Večer, 16. marec 2011

Pinus prodaja sežigalnico
Medtem ko delavce skrbi odkup “zlate jame”, vodstvo tovarne kemičnih izdelkov iz Rač meni, da sežigalnica za Pinus ni ključna

 

Predsednik uprave tovarne kemičnih izdelkov iz Rač Pinus TKI Andrej Andoljšek odločno zanika informacije o slabem stanju podjetja, nad katero naj bi se zgrinjali črni oblaki prisilne poravnave ali celo stečaja. “Podjetje ima svetlo prihodnost kljub razmeroma oteženim pogojem poslovanja, ki so posledica recesije,” zatrjuje. Priznava pa, da Pinus prodaja svojo sežigalnico in da v novi tovarni bio goriv proizvodnja zaradi remonta stoji že tri mesece. V družbi s 120 zaposlenimi, ki jo od leta 2007 lastniško obvladuje Igor Jurij Pogačar (direktor Ram Investa in dobičkonosni najemodajalec prostorov za Nacionalni preiskovalni urad, zaradi katerega je lani vzniknila afera), se napoveduje tudi stroškovna optimizacija. Četudi so plače delavcev že nekaj mesecev na spodnji meji.
         Kupnina za kritje posojil
         Medtem ko kar nekaj zaposlenih dvomi, da je ponujanje sežigalnice odpadkov pametna poslovna odločitev, še več, ocenjujejo jo kot “zlato jamo, ki pa je najbrž edino, kar je v Pinusu še mogoče prodati”, direktor Andoljšek prepričuje drugače. “Opredelili smo jo kot naložbo, ki je sicer poslovno zanimiva, ne pomeni pa ključne strateške dejavnosti Pinusa,” pravi in posplošeno utemeljuje, da “je dejavnost sežiga v celotni organizaciji razmeroma majhna in razvojno omejena. Bistveno večjo vrednost bo imela, če jo upravlja nekdo, ki je specialist na področju upravljanja odpadkov.”
         V obratu, kjer s termičnim načinom mesečno odstranijo okoli 300 ton odpadkov farmacevtske, kemične in druge industrije, je zaposlenih 13 delavcev. Njihova delovna razmerja niso ogrožena, poudarja predsednik sindikata v Pinusu Boris Brodej, saj naj bi pogodbe prenesli na novega lastnika. Višina kupnine za sežigalnico naj bi bila okoli šest milijonov evrov. Neuradno se za odkup zanimajo družbe Saubermacher, Mol, Petrol, švicarski in kitajski podjetneži, vendar prvi mož Pinusa podatkov ne želi razkriti: “Trenutno tečejo pogovori s štirimi resnimi interesenti. Nezavezujoče ponudbe pričakujemo do konca meseca, nato sledijo skrbni pregled, zavezujoče ponudbe in pogajanja,” pojasnjuje Andoljšek in dodaja, da bodo “sredstva iz prodaje usmerili v zmanjšanje obveznosti do bank in v hitro rastoče dejavnosti”. Družba ima namreč 24,8 milijona evrov bančnih posojil, od tega kar 17,9 milijona evrov kratkoročnih za obratna sredstva.
         Delavci tisoč, uprava 10.000 evrov
         Da so zaskrbljeni in nejevoljni, “vzdušje v podjetju je na psu, plače delavcev na minimalki”, tožijo posamezniki, nekateri pišejo anonimke obupa in vrhu Pinusa navržejo očitek: “V tem težkem položaju so našli denar, da so si pred kratkim omislili nove avtomobile. Tudi lastniku smo že kupili dva avta, prvi je bil celo jaguar.” Sodeč po javno dostopnih informacijah je bila tričlanska uprava Pinusa v letu 2009 nagrajena s 370.425 evri, kar je dobrih deset tisoč evrov mesečno oziroma skoraj desetkrat več, kot zasluži delavec. Sindikalni predstavnik Brodej soglaša, da generalna kriza kruto kaže zobe in slabi odnose, a so bile obveznosti do zaposlenih doslej poravnane redno.
         O stabilnosti plač in zaposlitev Andoljšek ne razpreda, ampak napoveduje, da bo formula prihodnosti “ustvariti več z manj”. Po njegovem bodo potrebne večja učinkovitost dela, boljša izraba delovnega časa in racionalna raba razpoložljivih resursov, sicer pa ukrepi kmalu ne bodo več njegova skrb, saj s 1. junijem na čelo Pinusa prihaja Aleksander Svetelšek. Ta je v začetku januarja zaradi domnevno spornih poslov, povezanih z odkupom terjatev do družbe SCT, odstopil z mesta predsednika uprave Petrola. Andoljška, ki je bil sredi februarja imenovan za člana uprave kranjske Save, pa “veseli, da lahko vodenje družbe preda nekomu s tako veliko izkušnjami in s takimi referencami, kot je Svetelšek”.
         Hčerinske družbe z izgubo
         Pinus je po nerevidiranih računovodskih izkazih leto 2010 zaključil z 29,6 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je za skoraj 30 odstotkov več kot leto prej, in ustvaril dobiček v višini 105 tisoč evrov. Med hčerinskimi družbami je pozitivno posloval le Aropi, maloprodajna mreža kmetijskih lekarn v Sloveniji. Preostale družbe (Pinus Plus v Novem Sadu, Pinus Pro v -amcu, Pinus Agro v Osijeku in Bio goriva, katerih 25-odstotni solastnik je Petrol) so imele negativen rezultat. Bio goriva so se v rdeče številke prevesila v zadnjih dveh mesecih zaradi hitre rasti cene surovin, družbe v tujini so oslabili popravki vrednosti terjatev iz preteklih let, piše prvi mož Pinusa.
         Po njegovih besedah rast podjetja omogočata izvoz in oskrbovanje z biodizlom. Pinus v tujini zdaj ustvari okoli 30 odstotkov prihodkov. Večinoma je zastopnik in distributer izdelkov mednarodnih proizvajalcev fitofarmacevtskih sredstev, kot so BASF, Dupont, Nufarm. V prodajnem portfelju se ponaša z registriranim herbicidom Boom Efekt, s katerim želi doseči vsaj petodstotni tržni delež na evropskih trgih, kar mu je ponekod že uspelo. “Država s trošarinsko politiko ne spodbuja rabe biodizla, ne izpolnjuje lastnih okoljskih zavez in rabe obnovljivih virov v prometu,” kritično zaključuje Andrej Andoljšek in upa na skorajšnjo spremembo.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.




Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !