Arhiv za April, 2011

Apr 21 2011


Račan

Prometni kaos v Račah zaradi bencinske postaje Shell

O prometni in ekološki obremenitvi, imenovani bencinska postaja SHELL v Račah in Framu, smo že pisali (naš članek in naš drugi članek). Imeli smo prav, od lanske otvoritve bencinske postaje je imela velike finančnih koristi občina Rače Fram, zelo malo pa prebivalci Rač, Frama, Morja pri Framu, Ješence, Požega, Bukovca, Brezule, Podove, Hotinje vasi, Polskave in številni drugi, ki prihajajo ali odhajajo na avtocesto na priključku Fram.

Neznosni zastoji ob še dodatnem križišču pred bencinsko postajo otežujejo prihod ali odhod v službo ali po opravkih številnim domačinom – včasih se zamude štejejo v minutah, potem pa še na prehodu čez tire v Račah pri gostilni Kostanj, če zavijete v center Rač.  Povečan promet bi zahteval ureditev drugega priključka, saj si je občina dobesedno zamašila dotok ali odtok v svoj center – da ne omenjamo bližnjih skladišč Petrola, kjer cisterne in kamioni tudi ovirajo promet. O hudih ekoloških nevarnostih bencinskih črpalk pa smo tudi že pisali – zdaj želijo zgraditi še eno.

Zaradi aktualnosti in vedno večjih prometnih zamaškov po Ljubljanski (predvsem zjutraj in ob vračanju ljudi domov) ponavljamo zapisa: pa smo ga dobili. Kot da Rače ne bi bilo že preveč obremenjene, se je nekdo odločil prodati skoraj 30 hektarjev veliko zemljišče, da bi se zgradil največji Shell Truck Center v tem delu Evrope, ki se razprostira na 30.000 m2. Upamo, da je kdo mastno zaslužil. In seveda je moral prispeti prav v Rače in Fram, da bi te kraje še bolj prometno in ekološko obremenil.  Se res mora vse, kar je obremenjujočega, zvrniti v ta kraj? Zakaj ne kam drugam? Zdaj ga imamo v Račah (otvoritev), ki se nagloma spreminjajo ne le v ekološko prekomerno obremenjeno naselje, ampak tudi v prometno nasičeno in nevarno območje. Namesto da bi nekdo poskrbel vsaj za to, da ima največji bencinski servis za tovorna vozila v srednji Evropi (!) svoj priključek na avtocesto in svoj izvoz, bo zdaj lahko oviral promet in dovoz lokalnim prebivalcem, ki npr. hitijo v službo v Maribor in se venomer zapičijo v kamion spredaj in kamion zadaj. Pameti ni, pameti! Namesto da bi nekdo razmišljal o kvaliteti bivanja in življenja, o razvoju kraja, o ureditvi poti in več kolesarskih poteh, ulic, razsvetljavi, kulturi, razbremenitvi Ljubljanske ulice, podvozu pri železniški postaji, se na glavni dovoz v Rače inštalirali še eno oviro, kraj pa se spreminja v mobilno industrijsko cono. Kaj bo naslednji korak vrlega župana in občinskih svetnikov?

Cestni režim skozi Rače spominja na nočno moro. Vsako leto je huje. Starejši prebivalci kraja se prijemajo za glavo. Ne samo, da je ob Ljubljanski cesti na traverzi mimo Pinusa in bencinske postaje neverjetna gneča. Zamaški na Ljubljanski znajo biti neverjetni ob zapornicah, kjer cesta preči železniške tire ob postaji. Zgodi se, da je Ljubljanska polna v obeh smereh v dolžini več kot kilometer. Se je kaj naredilo proti temu? Ne. So narejene kakšne študije? Občina že leta ne naredi ničesar. Da bi stvar bila še hujša, od letošnjega leta bencinski servis Shell ob vstopu (priključku) na avtocesto zapira neoviran vstop nanjo. Občina je dobila ogromno denarja za odkupljena zemljišča Shella. Ob tem pa ni poskrbela za nemoten dostop ali izstop z avtoceste. Ta je skupen za vse tovornjake, ki jih je skozi Rače že tako več kot preveč (da ne govorimo o obremenitvi zaradi Petrolovih skladišč). Tovornjak in kamioni bodo zelo hitro uničili ceste in krožišča, ovirajo hiter vstop na avtocesto in iz Rač delajo kraj, ki je bolj podoben prometni goščavi kot čemu drugemu.

Kaj storiti? Obvezno resno in odločno pristopiti k izgradnji podhoda pod železnico. To bo preprečilo številno zastoje, posledično emisijo, smrad in hrup, ki prebivalce Ljubljanske ceste spravljajo ob živce. Kot da smradu in nevarnosti ne bi že dovolj prihajalo iz Pinusa! Potrebno je poskrbeti za nov priključek na avtocesto.

  • Share/Bookmark

6 odzivov

Apr 09 2011


Račan

Predstavitveni spot občine Rače Fram

http://www.vimeo.com/11492035

Lepo, ni kaj, poreče turist. Ampak od Rač je ostalo bore malo, občina se lahko hvali le s Framom, zato Rač v predstavitvenem spotu skoraj ni. V Račah so nam k sreči zamolčali vse ekološke lumparije: sežigalnico, smrad, odlagališča v jamah, velika skladišča bencina, neznosen promet po Ljubljanski, kamionski promet na vstopu, zapuščene hale in hiše.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Apr 07 2011


Račan

Kozoderčeva jama tik pri Račah se sploh še ni začela sanirati, vsebuje pa neverjetnih 50.000 ton kontaminirane zemljine

“Na območju Dravskega polja med Račami in Kidričevim so v številne opuščene gramoznice kar s cisternami zlivali ostanke POPs. Rekorder je vsekakor Kozoderčeva jama, kjer ocenjena količina kontaminirane zemljine dosega 50.000 ton! To je dva tisoč tovornjakov nosilnosti po 25 ton! POPs so izjemno nevarni strupi posebno zaradi dejstva, da smo ljudje izpostavljeni množici kemikalij, ki se tržijo brez predhodnega in zadostnega toksikološkega testiranja ter brez ocene tveganja za zdravje ljudi. Zaradi kombiniranja kemikalij in njihovega vzajemnega učinka je na epidemiološki ravni izredno težko ugotoviti dokončno vzročno povezavo med izpostavljenostjo in razvojem raka oziroma drugimi zdravstvenimi težavami.” Kozoderčeva jama je bila prioriteta na sanacijski listi že v osemdesetih letih, in ko se je pojavilo onesnaženje pitne vode na Dravskem polju, so s prstom pokazali nanjo. “Ko so opravili analize, so našli izjemno visoke koncentracije DDT-ja, DDE-ja, endrina in dieldrina, poleg novejših pesticidov so našli v jami še različna olja, razne črne mase in gudron, stisnjeno embalažo in sode. Analize so pokazale izjemno heterogenost v porazdelitvi strupov ter obširne ostanke sežiganja, ki so ga nekdaj tam opravljali,” pravi Komat. Obljuba države naj bi se glasila, da bo Kozoderčeva jama sanirana, vse druge na tem območju pa vsaj raziskane leta 2010. Sanacija se še ni začela.

A tukaj se zgodba še ne konča. Komat je namreč med terenskim delom preverjal še druge govorice o starih grehih. Starejši ljudje se namreč še spominjajo “nekih sodov”, “tukaj so nekaj kopali”, a pravi podatki so seveda zaradi stroge tajnosti, kakor so bila odlagališča ustanovljena, napolnjena ter zakrita, seveda neznanka. Celotna zgodba spominja na italijansko mafijo. “Bojim se, da bodo tudi ti podatki, kar jih še je, počasi izginili,” pravi Komat. Tako kot, denimo, govorice o “ruskem pokopališču” v Kidričevem, kjer naj bi bili zakopani zaboji z DDT-jem, nevarnim pesticidom, ter o drugih gramoznicah, ki naj bi bile založene z raznimi strupi. Nasploh so nekdanje vojašnice in njihova okolica zelo verjetno lokacije, kjer je zakopanih več strupov, ki jih je uporabljala JLA, najpogostejši pa je DDT. Zato je v Nacionalnem izvedbenem načrtu za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali zapisano, naj obrambno ministrstvo pripravi seznam starih vojašnic, v katerih bi lahko bila zakopane strupene snovi.

 Celoten članek:

7DNI – sreda, 14. julij 2010

tema tedna

Spimo na pozabljenih strupih Nadaljujte z branjem »

  • Share/Bookmark

En odziv

Apr 07 2011


Račan

Nezaupanje v Račah narašča

Članek Borka de Cortija v reviji EOL (Zelena Slovenija), klikni tukaj:

Največja skrb so naši otroci, menijo v Ekološki iniciativi Rače, in če bi imeli denar, bi naročali vzorce zraka, zemlje in vode v kraju, kjer je Pinus Rače, tovarna kemičnih izdelkov, s sežigalnico. Kajti njihovim zagotovilom, da je vse v redu in v skladu z zakoni, ne verjamejo, čeprav imajo zelo pogoste in nenapovedane inšpekcijske preglede. Nezaupanje v okolju narašča. Ekološka iniciativa je zoper družbo Pinus vložila ovadbo na okrožno državno tožilstvo.

Osnovno vodilo, ki nam omogoča uspešno poslovanje, so kakovostni medčloveški odnosi, piše na spletni strani tovarne kemičnih izdelkov Pinus iz Rač, kar najbrž drži v odnosih do zaposlenih in občine Rače-Fram. Vsekakor pa to ne drži za odnose med vodstvom tovarne in Ekološko iniciativo Rače, kjer še niso ustvarili takšnega odnosa, ki bi temeljil na zaupanju, odkritosti in povezanosti, od česar bi največ pridobili krajani Rač, Frama in okoliških krajev. Takšnega zaupanja ni mogoče zgraditi čez noč ali v treh mesecih, kolikor obstaja ekološka iniciativa, vendar se bo kazalo za to potruditi na obeh straneh. Nadaljujte z branjem »

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.