Apr 07 2011

Račan

Kozoderčeva jama tik pri Račah se sploh še ni začela sanirati, vsebuje pa neverjetnih 50.000 ton kontaminirane zemljine

“Na območju Dravskega polja med Račami in Kidričevim so v številne opuščene gramoznice kar s cisternami zlivali ostanke POPs. Rekorder je vsekakor Kozoderčeva jama, kjer ocenjena količina kontaminirane zemljine dosega 50.000 ton! To je dva tisoč tovornjakov nosilnosti po 25 ton! POPs so izjemno nevarni strupi posebno zaradi dejstva, da smo ljudje izpostavljeni množici kemikalij, ki se tržijo brez predhodnega in zadostnega toksikološkega testiranja ter brez ocene tveganja za zdravje ljudi. Zaradi kombiniranja kemikalij in njihovega vzajemnega učinka je na epidemiološki ravni izredno težko ugotoviti dokončno vzročno povezavo med izpostavljenostjo in razvojem raka oziroma drugimi zdravstvenimi težavami.” Kozoderčeva jama je bila prioriteta na sanacijski listi že v osemdesetih letih, in ko se je pojavilo onesnaženje pitne vode na Dravskem polju, so s prstom pokazali nanjo. “Ko so opravili analize, so našli izjemno visoke koncentracije DDT-ja, DDE-ja, endrina in dieldrina, poleg novejših pesticidov so našli v jami še različna olja, razne črne mase in gudron, stisnjeno embalažo in sode. Analize so pokazale izjemno heterogenost v porazdelitvi strupov ter obširne ostanke sežiganja, ki so ga nekdaj tam opravljali,” pravi Komat. Obljuba države naj bi se glasila, da bo Kozoderčeva jama sanirana, vse druge na tem območju pa vsaj raziskane leta 2010. Sanacija se še ni začela.

A tukaj se zgodba še ne konča. Komat je namreč med terenskim delom preverjal še druge govorice o starih grehih. Starejši ljudje se namreč še spominjajo “nekih sodov”, “tukaj so nekaj kopali”, a pravi podatki so seveda zaradi stroge tajnosti, kakor so bila odlagališča ustanovljena, napolnjena ter zakrita, seveda neznanka. Celotna zgodba spominja na italijansko mafijo. “Bojim se, da bodo tudi ti podatki, kar jih še je, počasi izginili,” pravi Komat. Tako kot, denimo, govorice o “ruskem pokopališču” v Kidričevem, kjer naj bi bili zakopani zaboji z DDT-jem, nevarnim pesticidom, ter o drugih gramoznicah, ki naj bi bile založene z raznimi strupi. Nasploh so nekdanje vojašnice in njihova okolica zelo verjetno lokacije, kjer je zakopanih več strupov, ki jih je uporabljala JLA, najpogostejši pa je DDT. Zato je v Nacionalnem izvedbenem načrtu za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali zapisano, naj obrambno ministrstvo pripravi seznam starih vojašnic, v katerih bi lahko bila zakopane strupene snovi.

 Celoten članek:

7DNI – sreda, 14. julij 2010

tema tedna

Spimo na pozabljenih strupih

Ostanki industrijskega razcveta nekdanje Jugoslavije danes v obliki izjemno nevarnih odpadkov, nekje v sodih, ponekod razliti, zažgani ali v kateri drugi obliki grozijo okolju. Računsko sodišče je iz starih arhivov “izkopalo” pet gudronskh jam, ki naj bi bile že davno sanirane, od tega sta dve na vodovarstvenem območju, od koder dobiva pitno vodo kar enajst odstotkov Slovencev.

Verjetno se zdi nepredstavljivo, da se po uradniških pisarnah ministrstva neke članice EU že 35 let kotalijo stari spisi, a za Slovenijo ni to kajpak nič strašno čudnega, kaj šele nevarnega. A kaj, ko je to prikrita, čeprav že desetletja dobro znana grožnja kar desetini Slovencev: enajst odstotkov Slovencev namreč oskrbuje z vodo Mariborski vodovod, ki črpa podtalnico v naseljih v okolici Maribora. V taistih naseljih, kjer se za pisanimi pročelji, pod popolnoma običajnim travnikom na s podtalnico prepojenem območju že desetletja “skrivajo” jame, napolnjene z gudronom. Verjetno pa to sploh niso edine podravske strupene jame, mnoge lahko potonejo v pozabo in v strašanskem časovnem loku vrnejo udarec naravi in z njo ljudem.

Vse od leta 1967

Že bežen pogled v arhive naše hiše pokaže nazorno zgodovino gudronskih jam. “Pesniška jama, v katero je Petrolova rafinerija odpadnih olj leta 1967 odlagala odpadni kisli gudron, je pogosto tema pogovorov. Strupena snov se kljub pričakovanjem strokovnjakov ni strdila, gladina je kljub zaustavljenim dovozom nerazložljivo nihala, padavinske vode so odnašale nekaj strupov v bližnji Gačniški potok, čeprav količina strupa še ni nevarna,” je poročal Večer daljnega leta 1984. Sledi vse o načrtih za sanacijo jame, kar da je zelo drago početje, okoli deset milijonov dinarjev naj bi stalo. Sanacija pesniške jame je bila vendarle izvedena lani, torej leta 2009, stala pa je dobrih devet milijonov evrov. To je praktično vse, kar je bilo storjeno v približno 30 letih letih, odkar obstajajo načrti ali, bolje, namere o sanaciji odlagališč strupov v Bohovi, na Studencih, v Metavi in na Dobravi. Res je, da je bila najbolj očitna grožnja okolju, saj je bila ta jama pravzaprav odprto jezero ostankov naftnopredelovalne industrije in je vsebovala tudi največje količine gudrona, a na sanacijo čakata vsaj še dve jami, ki sta precej bolj nevarni, saj sta na območju, od koder dobiva pitno vodo dobra desetina Slovencev. Ostanki pri predelavi rabljenih olj, ki jo je opravljala Rafinerija mineralnih olj iz Maribora (njen naslednik je Petrol), tako ogrožajo skoraj ves severovzhod Slovenije.

Vedno obstajajo še večji problemi

Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda: “Na območju mariborske mestne občine so še vedno gudronske jame. Ena je na Studencih, pred uvozom za šolski center v Limbušu, takoj za novim naseljem hiš. Tam je deponija že kakšnih 35 let, druga pa je na območju Bohove.” Burnač pravi, da Mariborski vodovod sicer spremlja kvaliteto pitne vode, izvaja nadzor in monitoring, kaj več pa ne morejo storiti. Že sanacija pesniške jame z gudronom je bila sprva načrtovana za leto 1998, pa se je zaradi različnih zapletov zgodila šele lani. Pri ostalih je do zdaj šlo zgolj za namere.

“Že dva ministra za okolje sta podpisala pismi o nameri, v katerih se je ministrstvo zavezalo, da bo gudronske jame obravnavalo pod proračunsko postavko stara bremena, v državnem proračunu je ta postavka vsako leto in ministri so s pismi o nameri obljubljali sanacijo teh starih bremen na podoben način, kot je tekla sanacija gudronske jame v Pesnici, tisti, ki so tja odvažali te materiale, pa sodelujejo pri sanaciji. Ta razmerja so različna, bremena se delijo na 30 in 70 odstotkov ali na 40 in 60, v teh primerih je bil tisti, ki je v preteklosti tja vozil odpadke, Petrol. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo pripraviti projektno dokumentacijo, Mestna občina Maribor ter Zavod za varstvo okolja pa nuditi podporo. A vedno so bili na nivoju države večji ali bolj akutni primeri in kljub večnim pozivom ter nerganju mestne občine te sanacije nikoli niso uresničene. Ostaja pa seveda nevarnost, saj je to na območju, kjer je lahko ogrožena tudi podtalnica. Ali je to v Bohovi, kjer imamo črpališče, ali pa na Studencih, kjer imamo v bližini vodonosnik, ki zajema območje Limbuša, Mariborskega otoka in Vrbanskega platoja. Pri nas je prav podtalnica vir pitne vode,” pravi Burnač.

“Že jutri se lahko kaj zgodi”

Zanimivo je, da pravzaprav le malokdo ve, v kakšnem stanju so po več kot 30-ih letih ti strupeni odpadki. “To, kar sodi med stara bremena, naj bi sodilo pod inšpekcijski državni nadzor, v pristojnost inšpekcije za okolje, ki spada pod ministrstvo za okolje. Po mojem vedenju tega ne počno, vsaj do nas ni prišlo nobeno poročilo o tem, ali se s tem kaj dogaja in spreminja, oziroma, ali moramo sprejeti kakšne kratkoročne in srednjeročne ukrepe. Teh podatkov nismo dobili. Mi spremljamo stanje te vode in po naših podatkih se tam nič ne dogaja, ampak to ni dolgoročno vzdržno. Lahko se že jutri kaj zgodi. Obstaja potencialna nevarnost, lahko je to dolgotrajno neurje, premik zemljin, karkoli. Nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo v naravi. Potencialna nevarnost seveda je in zadeva ni tako zanemarljiva, kot morda nanjo gleda ministrstvo. Vedeti moramo, da je od pitne vode s tega območja odvisnih enajst odstotkov prebivalstva Slovenije in to je gromozansko število,” svari Burnač.

Omenjeni “skladišči” gudrona pa sploh nista edina tovrstna mrtva točka v delovanju ministrstva. V nedavnem poročilu računskega sodišča, ki je že večkrat zagrenilo dneve okoljskih ministrov ter njihovih zaposlenih, so omenjena še druga odlagališča industrijskih odpadkov, ki že desetletja počivajo v popolnem miru in čakajo na odstranitev, tako ali drugače – s pomočjo ljudi ali v najslabšem primeru sil narave. Poleg gudrona na Studencih in v Bohovi so industrijski odpadki še v Pesnici, Globovniku in Metavi. Revizorji so med pregledom dela ministrstva ugotovili, da nobeno od petih odlagališč še ni bilo sanirano, kljub temu da je v resoluciji nacionalnega programa varstva okolja kot rok za sanacijo zapisan konec leta 2008. Lani je bila sicer opravljena sanacija gudronske jame v Pesnici, preostala štiri odlagališča še vedno čakajo. Državni revizorji so zdaj okoljskemu ministrstvu naložili kar precej zahtevno delo, saj morajo uradniki do 26. septembra letos pripraviti odzivno poročilo, v katerem bodo navedeni popravljalni ukrepi za učinkovitejšo sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov. Ali bo revizija prekinila več desetletij nedejavnosti in zatiskanja oči pred grozečo nevarnostjo, pa ostaja neznanka. Obravnavanje problema je namreč vse preveč priročno za vzajemno uperjanje prsta v vse, ki naj bi pomagali pri sanaciji. Tako na ministrstvu trdijo, da naj bi bilo urejanje odlagališč v pristojnosti Petrola, čeprav so si gudronske jame za sveti gral izbrali že mnogi ministri.

Mnoge bodo pozabljene

Če se uradniki zavijajo v neskončne mreže papirnatih postopkov, pa je samostojni raziskovalec Anton Komat veliko bolj konkreten. Omenjene jame, napolnjene z industrijskimi odpadki, so vsaj zapisane na papirju in jih bodo revizije, kakršna je ta, ki jo je opravilo računsko sodišče, vedno znova odkrivale. Komat je prepričan, da je v Sloveniji, predvsem na Dravskem polju, še mnogo več prikritih okoljskih bomb, ki niso zabeležene in bodo kmalu izginile iz spomina lokalnih prebivalcev. “Jame s strupi sem preiskoval že leta 2004 in že takrat ni bilo veliko ljudi, ki bi bili voljni govoriti o tem. Kolikor vem, se do danes ni spremenilo nič,” pravi Komat. In nadaljuje: “Vse to kljub temu, da je 17. aprila 2004 v Sloveniji pričela veljati Stockholmska konvencija o obstojnih organskih polutantih (POPs – Persistant Organic Chemicals), prva pravno zavezujoča mednarodna pogodba za nadzor 12 obstojnih strupenih kemikalij. Med ta ducat umazanih spada 8 pesticidov (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex in toksafen), dve industrijski kemikaliji (heksaklorbenzen in PCB-ji), ter dva stranska produkta (dioksini, furani).”

Najnevarnejše strupene kemikalije (POPs) se v okolju zelo počasi ali pa sploh ne razgrajujejo, kopičijo se v živih organizmih, tudi v ljudeh, motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem (hormonski motilci), so genotoksične in povzročajo genske mutacije, povzročajo raka, imajo škodljiv vpliv na razmnoževalni potencial in povzročajo razvojne anomalije novorojenih.

“Tukaj so nekaj kopali…”

“Iskra Semič je za proizvodnjo kondenzatorjev uporabila kar 3700 ton PCB-ja, od tega je bilo 250 ton tehnološkega odpadka uničenega v Franciji, toda kar 70 ton je končalo v okolju okrog tovarne in še danes ogroža zdravje ljudi in narave. Glede na to, da Rusija in nekaj držav še proizvajajo PCB-je in da se ti širijo na velike razdalje, se njihova globalna prisotnost še povečuje,” svari Komat.

Okoljevarstvenik prav tako že šest let opozarja na po njegovem mnenju najhujšo grožnjo Dravskemu polju: “Na območju Dravskega polja med Račami in Kidričevim so v številne opuščene gramoznice kar s cisternami zlivali ostanke POPs. Rekorder je vsekakor Kozoderčeva jama, kjer ocenjena količina kontaminirane zemljine dosega 50.000 ton! To je dva tisoč tovornjakov nosilnosti po 25 ton! POPs so izjemno nevarni strupi posebno zaradi dejstva, da smo ljudje izpostavljeni množici kemikalij, ki se tržijo brez predhodnega in zadostnega toksikološkega testiranja ter brez ocene tveganja za zdravje ljudi. Zaradi kombiniranja kemikalij in njihovega vzajemnega učinka je na epidemiološki ravni izredno težko ugotoviti dokončno vzročno povezavo med izpostavljenostjo in razvojem raka oziroma drugimi zdravstvenimi težavami.” Kozoderčeva jama je bila prioriteta na sanacijski listi že v osemdesetih letih, in ko se je pojavilo onesnaženje pitne vode na Dravskem polju, so s prstom pokazali nanjo. “Ko so opravili analize, so našli izjemno visoke koncentracije DDT-ja, DDE-ja, endrina in dieldrina, poleg novejših pesticidov so našli v jami še različna olja, razne črne mase in gudron, stisnjeno embalažo in sode. Analize so pokazale izjemno heterogenost v porazdelitvi strupov ter obširne ostanke sežiganja, ki so ga nekdaj tam opravljali,” pravi Komat. Obljuba države naj bi se glasila, da bo Kozoderčeva jama sanirana, vse druge na tem območju pa vsaj raziskane leta 2010. Sanacija se še ni začela.

A tukaj se zgodba še ne konča. Komat je namreč med terenskim delom preverjal še druge govorice o starih grehih. Starejši ljudje se namreč še spominjajo “nekih sodov”, “tukaj so nekaj kopali”, a pravi podatki so seveda zaradi stroge tajnosti, kakor so bila odlagališča ustanovljena, napolnjena ter zakrita, seveda neznanka. Celotna zgodba spominja na italijansko mafijo. “Bojim se, da bodo tudi ti podatki, kar jih še je, počasi izginili,” pravi Komat. Tako kot, denimo, govorice o “ruskem pokopališču” v Kidričevem, kjer naj bi bili zakopani zaboji z DDT-jem, nevarnim pesticidom, ter o drugih gramoznicah, ki naj bi bile založene z raznimi strupi. Nasploh so nekdanje vojašnice in njihova okolica zelo verjetno lokacije, kjer je zakopanih več strupov, ki jih je uporabljala JLA, najpogostejši pa je DDT. Zato je v Nacionalnem izvedbenem načrtu za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali zapisano, naj obrambno ministrstvo pripravi seznam starih vojašnic, v katerih bi lahko bila zakopane strupene snovi.

ANDREJA KUTIN

  • Share/Bookmark

En odziv




En odgovor v “Kozoderčeva jama tik pri Račah se sploh še ni začela sanirati, vsebuje pa neverjetnih 50.000 ton kontaminirane zemljine”

  1. velizar.ecimovic univ.dipl.ing.dne 28.10.2014 12:46 1

    kje bi lahko dobil natancnejse podatke o lokacijah (tudi kartografske) in domnevni vsebini navedenih odlagalisc.

Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !