Arhiv za Januar, 2015

Jan 11 2015


Račan

Kaj storiti, če zboliš

Objavljamo poslano nam pismo zaskrbljene Račanke, ki se je obrnila na nas v skrbi za svoje zdravje.

VSI MOLČIJO

Ko sem se pred sedmimi leti preselila v Rače, si nisem zamišljala, da bom odločitev nekoč obžalovala. Novo okolje je bilo izziv za našo mlado družinico, polni pričakovanj smo se preselili, otrok je začel hoditi v osnovno šolo in se je dobro vklopil, našel je nove prijatelje. Lokacija ni tako oddaljena od Maribora, dogaja se sicer skoraj nič, toda mož je bil kar zadovoljen, samo nad možnostjo rekreiranja se pritožuje zaradi neustreznih površin.

Po štirih letih so se začele kazati prve bolezenske težave. Začela sem močneje kašljati brez razloga. Najprej so sumili na infekcijo zgornjih dihal, sledila je prva preiskava rentgenska slika pljuč, potem računalniška tomografija (CT) in bronhoskopija z odvzemom tkiva za histopatološki pregled. Zdravnik se ni mogel odločiti. Začeli so sumiti na drobnocelični pljučni rak, in čaka me punkcija preko prsnega koša. Naj povem da nikoli nisem kadila in drugače sem zdrava. Ker pa živimo dokaj blizu Pinusa (slabih 800 metrov), sem začela sumiti, da bi lahko bilo moje poslabšano stanje povezano s krajem prebivanja. Med starši naših otrok na šoli sem zvedela, da je na osnovni šoli Rače veliko učiteljev v zadnjih dvajsetih letih zbolelo za rakom. Na vaši strani civilne iniciative sem prebrala vse o ogroženosti podtalnice v okolici Rač in Dravskem polju, onesnaženosti zraka…

Zrak v Račah je kiselkast, kar lahko potrdijo vsi moji sosedi, s katerim sem se pogovarjala, zjutraj in ob slabem vremenu (nizki pritisk) je stanje slabše. Večkrat vonjamo po nečem umetnem, čuden vonj ne prihaja iz štal na kmetijah in ničesar drugega kot iz Pinusa in sežigalnice. Opazila sem, da se v Račah noben za nič ne briga. Šola in vrtec stojita zraven tovarne (šola je 23 metrov od začetka tovarne!), ko kaj takega omeniš in vprašaš, pa vsak zmiguje z rameni. Nisem zasledila, da bi se občina kaj brigala za onesnaževanje Pinusa, stoji pa tovarna v centru vasi.

Pred menoj je naporno leto trepetanja za moje zdravje. Na koncu se bom morala sama odločiti, kaj mi je pomembnejše, vztrajati v Račah ali se izseliti. Mož me prepričuje v nesmotrnost, ker so cene nepremičnin zaradi onesnaževanja okolja še dodatno nizke in še padajo. Ko pa berem, da so Pinus letos kupili Američani in bodo še večali svoje kapacitete izdelave strupenih kemikalij, ne vidim več prihodnosti. Hvala vam, ker ste še edini, ki se še trudite osvestiti ljudi za ekološke probleme v Račah!

  • Share/Bookmark

3 odzivov