Mar 24 2015

Račan

Glifosat v Boom efektu, nevaren herbicid

Znani biolog Anton Komat je pred časom veliko pisal o tem strupu, tudi:

»Varni« herbicid glifosat


Za zgled, kako se lahko ujamemo v začarani krog kemijske odvisnosti od strupov, naj navedem herbicid z imenom glifosat. Za enega izmed najbolj prodajanih pesticidov na svetu, herbicid glifosat, naj bi veljalo, da je ob pravilni uporabi varen. Torej, če ga uporabljamo v skladu z navodili proizvajalca, naj ne bi povzročal zdravstvenih težav človeku in puščal nevarnih posledic v okolju. Toda poglejmo, kaj posredno prinaša njegova uporaba. Dr. Don Huber je raziskovalec univerze Purdue v ZDA, kjer se že pol stoletja ukvarja z mikrobiologijo življenja prsti in patologijo rastlin. Nedvomno je to mož, ki odlično pozna dogajanje v prsti. Ko se je lotil podrobnejše raziskave posledic uporabe glifosata, je prišel do presenetljivih odkritij. Herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 %, magnezija in cinka za 80 do 90 % in mangana za 80 %. Zaradi motenj presnove shira plevel, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo identični fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom. Posledici sta dve: ker se podre ravnovesje populacije zemeljskih bakterij, se v prazne niše preveč razmnože patogeni – pri glifosatu je to na glifosat odporni Clostridium. S patogeno bakterijo Clostridium smo pred kratkim imeli težave tudi v Sloveniji. Spomnimo se kontaminacije pitne vode na območju med Postojno in Pivko! Sledeč ugotovitvam dr. Huberja, je izvor Clostridiuma gnojevka, polita po travnikih. Torej se lahko z bakterijo kontaminira tudi živina, ki se hrani s kontaminirano hrano, in z njo še ljudje. Ne spomnim se, da bi naši veterinarji pregledali stanje živine z ogroženega območja. Morda bodo to naredili pozneje, ko bodo pri živini ugotovili okužbo s Clostridium ali pa visoko rast neplodnosti. V ZDA so namreč ugotovili, da je glifosat hormonski motilec, ki pri koncentraciji 0,5 ppm povzroča motnje v delovanju ščitnice in hipofize. Pri 10- do 15-% neplodnosti živine se je v ZDA pojavljala 70-% stopnja abortusov! Dovolj, da je ameriško združenje govedorejcev leta 2002 apeliralo na kongres, da razišče problem. Problem je v ZDA nedvomno hujši, saj je večina soje gensko spremenjena (Monsantova soja Roundup Ready), ki je odpornejša prav proti glifosatu, torej ga lahko še mnogo več potrosijo po poljih.
Tudi kulturne rastline, ki jih »oplazi« strup (ki naj bi sicer selektivno pomoril zgolj plevel), so močno prikrajšane za vnos naštetih mineralov. Ker pa so rastline hrana za ljudi, tudi mi trpimo zaradi pomanjkanja teh mineralov. Posledica so obolenja jeter in motnje v delovanju imunskega sistema. Toda s tem zgodba posledic še ni končana: pri stročnicah upade sposobnost za vezavo zračnega dušika, na koreninah kulturnih rastlin pa se zaradi podrtega ravnovesja mikroorganizmov za 100 % poveča populacija gliv Fusarium. Fusarium pa so eden najhujših rastlinskih patogenov in ker sodijo med glivice, mora ubogi kmet sedaj uporabiti še fungicide, ti pa mu pobijejo vse deževnike – 4 do 6 ton deževnikov na hektar do globine oranja! V naivni veri, da bo izbojeval boj s plevelom, sedaj zapeljani kmet odpira ves arzenal kemičnega orožja proti naravi z vsemi posledicami za rodnost prsti in svoje zdravje.”

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.




Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !