Arhiv za kategorijo 'glifosat'

Jun 14 2015


Račan

Ubije plevel in verjetno tudi človeka. V Račah navdušeni.

Ubije plevel in verjetno tudi človeka

Eden najbolj vsesplošno tudi v Sloveniji uporabljenih sredstev za zatiranje plevela je zelo verjetno kancerogeno, so pred kratkim ugotovili strokovnjaki in tako na glavo postavili 20 let staro prepričanje v nasprotno. Med vrtičkarji priljubljeno sredstvo verjetno kmalu s trgovskih polic.

Andrej Leban / Ljubljana, Pariz

30. 3. 2015, 09:30

Zaščitna sredstva so pri rokovanju s herbicidi nujna. (Foto: Profimedia)

Svetovna zdravstvena organizacija oziroma njej podrejena Mednarodna agencija za raziskave raka je na začetku marca objavila poročilo, da sestavina glifosat verjetno povzroča pri ljudeh raka. S tem so sestavino ocenili z oznako 2A, kar je druga od štirih stopenj na lestvici, medtem ko je doslej veljalo, da sestavina, ki je del okoli 750 različnih herbicidov, ni človeku nevarna.

Nova testiranja pa dokazujejo, da glifosat povzroča krvnega raka, pri testnih miših in podganah pa tudi druge tipe rakavih obolenj.

  • Do katerih brez potrdila?Seznam fitosanitarnih sredstev, ki jih je mogoče v manjših količinah kupiti brez posebnega izpita o usposobljenosti, so na voljoTUKAJ.

Strokovnjaki so sledove glifosata našli na območjih intenzivnega kmetijstva in rabi herbicidov. Našli so ga v vodi, zraku in tudi hrani. Naj pa sestavina ne bi bila tako zelo nevarna v primeru občasne rabe, kot je denimo uporaba s strani vrtičkarjev. Veliki proizvajalci herbicidov, kot je korporacija Mosanto, so vseeno že skočili v zrak, saj da je uporaba glifosata povsem varna za ljudi.

Konec leta se bo morda poslovil

Če bodo obveljala najnovejša dognanja, se pri prodaji sredstev z vsebnostjo glifosata vseeno obetajo spremembe, tudi v Sloveniji, kjer je denimo zelo popularno sredstvo za zatiranje plevela Boom Efekt, ki prav tako vsebuje glifosat.

Matjaž Emeršič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratlin (nekdanja veterinarska uprava) je pojasnil, da je glifosat ravno sedaj v revizijskem postopku v Evropski Uniji v skladu z novo Uredbo o fitofarmacevtskih sredstev v promet, saj namreč njegova odobritev za trge EU poteče s koncem letošnjega leta. Ob prvem razvrščanju kemikalij v letu 1999 glifosat namreč ni bil prepoznan kot človeku nevaren.

“Posledično bodo države članice, tudi Slovenija, pri registraciji pripravkov na osnovi glifosata ravnale skladno z odločitvijo Evropske Komisije. Če glifosat ne bo odobren, bo Slovenija umaknila vse registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat.”

andrej.leban@zurnal24.si

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Jun 14 2015


Račan

Rače evropski center za proizvodnjo glifosata, ki ga drugje prepovedujejo

Nevarni pesticidi v deklarativno zeleni Sloveniji

Slovenija bo kljub številnim dokazom o škodljivosti glifosatov, celo o njihovi rakotvornosti, čakala odločitev Komisije.

čet, 21.05.2015

Vrtičkarske doze glifosata nimajo oznak o nevarnosti, niti verjetni rakotvornosti.

Ljubljana – Države ga prepovedujejo, argentinski zdravniki zahtevajo prepoved uporabe glifosata, Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov«, pa je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah in z glifosatom konkurira Monsantu.

»To je katastrofa, po vsem svetu se kopičijo dokazi, da glifosat povzroča limfom, da je hormonski motilec in metabolični strup. Pravzaprav me je začudilo, da je njegovo uporabo prepovedala Nizozemska, ki je pojem kemizacije kmetijstva,« pravi neodvisni raziskovalec Anton Komat, ki se je zgrozil, ko je videl, da je hišnik pri enem vrtcu in šoli po dvorišču pršil Boom efekt iz tovarne v Račah. »Takoj sem jih prosil, naj za božjo voljo nehajo, otroci niso nič krivi,« je neposreden Komat.

Nevarni pesticidi v deklarativno zeleni Sloveniji
Novi sistemski pesticidi pridejo v rastlino, ne zgolj nanjo, zato ne velja več, da je, denimo, jabolko dovolj olupiti in je zdravo. Kljub vsem študijam in pozivom pa slovensko kmetijsko ministrstvo nima namena uporabiti previdnostnega načela in prepovedati glifosata. Do odločitve Evropske komisije ne bodo oznak za nevarnost dobila niti manjša pakiranja herbicida z glifosatom za vrtičkarje. Tako ostajajo v prosti prodaji in uporabi. Na ministrstvu za kmetijstvo na vprašanje, kako gre proizvodnja nevarnih pesticidov skupaj z načrti za ozelenitev kmetijstva, sploh niso odgovorili. Z ministrstva za okolje pa so nas usmerili na ministrstvo za kmetijstvo, saj so »pesticidi v njihovi pristojnosti«. O pesticidih v vodi in s tem povezano varnostjo pa nič.

Glifosat je namreč, po več znanstvenih raziskavah, verjetno najškodljivejši herbicid trenutno v uporabi, Komat pravi, da je precej nevarnejši od prepovedanega atrazina. Glifosat je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju.

Delo.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Maj 22 2015


Račan

Župan Rač razglasil dvomljivce za nenormalne

Vemo za zdravstvene posledice herbicida iz Rač?

»V Slovenijo porivajo vse svinjarije, ki so drugje prepovedane,« ugotavlja Anton Komat.

Katerina Vidner FerkovDelo.siBorut Tavčargospodarstvo
pet, 22.05.2015, 08:00
Boom efekt iz Rač je konkurent Monsantovemu herbicidu round up za gensko spremenjene rastline.

Ljubljana – Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov« kakor ga je poimenovala revija Forbes, je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah. Milijarder iz zvezne države Iowa, ki s kmetijskimi kemikalijami konkurira po vsem svetu zloglasni multinacionalki Monsanto.

Med izdelki tovarne Albough TKI v Račah je tudi herbicid Boom effect, ki vsebuje glifosat. Po napovedih bo globalni trg z glifosatom leta 2019 dosegel 8,79 milijarde dolarjev. Letos je opozorilo o potencialni rakotvornosti glifosata izdala tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Kako deluje glifosat

Herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 odstotkov, magnezija in cinka za 80 do 90 odstotkov in mangana za 80 odstotkov. Zaradi motenj presnove plevel zamre, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo enaki fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom. Posledice so razmnoženi patogeni in povsem spremenjeno stanje prsti, v kateri poginejo tudi deževniki. Dodatno nevarnost prinašata počasna zastrupitev podtalnice z glifosatom in s tem negativni vpliv na celoten ekosistem, saj zavira imunski sistem žuželk, dvoživk in sesalcev. Neodvisni raziskovalec Anton Komat dodaja, da so študije jasne, glifosat tako poškoduje metabolizem kulturnih rastlin (plevele ubije), da se vsebnost kalija, kalcija in več drugih elementov zmanjša za 70 do 90 odstotkov. »Ljudje zato jemljejo prehranske dodatke, kar je spet posel za kemično industrijo,« pravi Komat.

Po drugi strani pa se ne čudi preveč, da imamo v Sloveniji tudi proizvodnjo glifosata. »V Slovenijo porivajo vse svinjarije, ki so drugje prepovedane. Mi bomo imeli umazano industrijo, črpali pa bomo alternativni plin, čeprav bi bilo več koristi, če bi zdravo in toplo mineralno vodo uporabili za toplice, zdravilišča, ogrevanje in rastlinjake,« opozarja Komat, ki skupaj z Gorazdom Pretnarjem iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper pripravljata dosje o škodljivosti glifosata in zahtevo za njegovo prepoved za ministrstvo za kmetijstvo.

Ministrstvo čaka komisijo

»Uprava za varno hrano je v načrtu dela za letos, ki je objavljen na javnem portalu, že predvidela nadzor nad mogočimi ostanki glifosfata. Glifosat je totalni herbicid, ki je v uporabi v svetu že dolgo let. Uporablja se za zatiranje plevela, kjer želimo površino s plevelom popolnoma očistiti. Mednarodna agencija za raziskave raka (International Agency for Research on Cancer – IARC) je v začetku marca objavila mnenje, da bi moral biti glifosat razvrščen kot karcinogen kategorije 2A, z verjetnimi učinki na zdravje ljudi,« odgovarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za zdaj za glifosat v Evropski uniji velja še ocena učinkov na zdravje ljudi in okolje iz leta 1999, po kateri ni razvrščen med rakotvorne snovi. »Vendar je glifosat ravno zdaj v revizijskem postopku v EU v skladu z novo uredbo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ker njegova odobritev za trg EU poteče 31. decembra letos. Hkrati bodo revidirali tudi njegovo razvrstitev. Pri tej evropski reviziji rakotvornost glifosata do zdaj ni bila ugotovljena. Evropska agencija za varno hrano bo upoštevala in ocenila nove informacije in izdala mnenje o glifosatu, na podlagi katerega bo evropska komisija sprejela odločitev o odobritvi ali neodobritvi glifosata v EU. Zato bodo države članice, tudi Slovenija, pri registraciji pripravkov na osnovi glifosata ravnale skladno z odločitvijo evropske komisije. Če glifosat ne bo odobren, bo Slovenija umaknila vse registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat,« kljub vsem študijam vztrajajo na kmetijskem ministrstvu.

Prosta uporaba za nepoučene

Glede sistema prodaje fitofarmacevtskih sredstev velja, da lahko vrtičkarji brez izkaznice o usposabljanju o fitofarmacevtskih sredstvih kupijo sredstva, ki niso označena z znaki za nevarnost, so pakirana v manjše embalaže in se uporabljajo na manjših površinah. »Na seznamu manjših pakiranj sta tudi dve sredstvi, ki vsebujeta glifosat boom efekt in BQM. Če bo zaradi novih ugotovitev potrjeno, da ima glifosat rakotvorne lastnosti, bosta ti dve sredstvi umaknjeni s tega seznama,« še pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.

Nič narobe

Župan Rač, kjer izdelujejo glifosat, Branko Ledinek, je izjavil, da »normalnih ljudi« takšna proizvodnja ne moti. Na naša nova vprašanja ni odgovoril. Uporaba glifosata je medtem tako motila 30.000 argentinskih zdravnikov, da so letos s posebno izjavo zahtevali njegovo prepoved. Izkušnje v Argentini namreč kažejo, da so ljudje v bližini površin, kjer se uporablja glifosat, zbolevali za rakom. Otroci pa so se rodili s poškodovano lobanjo, z več prsti, brez anusa, brez čeljusti in z deformiranimi ledvicami.

O nevarnosti glifosata za ljudi smo povprašali tudi lastnika tovarne Albough TKI, ki nam je poslal dopis, v katerem trdi, da so te za okolje in ljudi majhne. V podjetju zavračajo tudi trditev o potencialni rakotvornosti glifosata in zagotavljajo upoštevanje varnostnih predpisov pri njegovi proizvodnji.

Glifosat v urinu ljudi in živali

Pesticidi so sicer nasledniki bojnih strupov. V zadnjem desetletju so začeli prevladovati sistemski pesticidi, ki delujejo na rastline in živali »od znotraj«. Kar je še veljalo pri starših sedanje mlajše generacije, da je poškropljeno jabolko dovolj olupiti in je zdravo, pri novih kemičnih pripravkih ne velja več. Pesticidi so zdaj v sadju in zelenjavi, ne na njih. Glifosat je eden od sistemskih herbicidov, ki jih povezujejo tudi z množičnim umiranjem čebel.

Leta 2013 je nevladna organizacija Friends of the Earth zbrala vzorce urina iz osemnajstih držav Evropske unije. Ugotovili so, da ima skupaj povprečno 44 odstotkov vseh ljudi v telesu glifosat. To potrjuje tudi nemška raziskava iz leta 2014, ki ugotavlja prisotnost glifosata tako v notranjih organih in urinu živali kot v urinu ljudi, kar je alarmantno že pri najmanjših količinah. S poudarkom, da so kronično bolne osebe imele več glifosata v urinu. Nevladna organizacija Moms of America prav tako navaja skrb zbujajoče podatke iz leta 2014, da ima večina žensk, ki so se odzvale na njihovo testiranje, v mleku, urinu in krvi prisoten glifosat.

Kronične bolezni

Znanstveniki resno opozarjajo, da glifosat v človeškem telesu lahko vpliva na nastanek kroničnih bolezni. Menijo, da je družbeno neodgovorno, da študije o njegovi toksičnosti ne zajemajo daljšega obdobja in ne le nekaj mesecev. Glifosat je namreč, če upoštevamo več znanstvenih raziskav, verjetno najškodljivejši herbicid trenutno v uporabi, Komat pravi, da je precej nevarnejši od prepovedanega atrazina, z vplivom na nastanek kroničnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, avtizem, Crohnova bolezen, glutenska intoleranca, luknjičavo črevesje in druge. Poleg tega, da je glifosat močan kelator, je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju, na kar Komat opozarja že več let. Mikrobiološka raziskava in vitro iz leta 2013 tudi kaže, da glifosat ne poškoduje za človeka nevarnih bakterij, kot je salmonela, uničuje pa nam koristne, kot so bifidobakterije.

Veliko objavljenih znanstvenih raziskav kaže, da uporaba in proizvodnja glifosata škodljivo vplivata na ljudi in povzročata različne reproduktivne težave tako pri ženskah kot pri moških. Zbirko pomembnih študij na to temo sta objavila dr. András Székács in prof. dr. Béla Darvas ob štidesetletnici uporabe glifosata v kmetijstvu. Pri živalih, ki se prehranjujejo z rastlinami, »obdelanimi« z glifosatom, se je denimo število splavov povečalo za trikrat.

Ponekod ga umikajo s trga

Zato so vse bolj glasne zahteve po omejitvi in prepovedi uporabe tega herbicida. Nemška franšizna trgovina Rewe že sledi temu zgledu, s polic svojih 350 trgovin bo umaknila glifosat najkasneje do septembra. Podobno je ravnal tudi nizozemski parlament, z letošnjim letom namreč umikajo glifosat iz proste prodaje zaradi zdravstvenih tveganj.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Mar 24 2015


Račan

Glifosat v Boom efektu, nevaren herbicid

Znani biolog Anton Komat je pred časom veliko pisal o tem strupu, tudi:

»Varni« herbicid glifosat


Za zgled, kako se lahko ujamemo v začarani krog kemijske odvisnosti od strupov, naj navedem herbicid z imenom glifosat. Za enega izmed najbolj prodajanih pesticidov na svetu, herbicid glifosat, naj bi veljalo, da je ob pravilni uporabi varen. Torej, če ga uporabljamo v skladu z navodili proizvajalca, naj ne bi povzročal zdravstvenih težav človeku in puščal nevarnih posledic v okolju. Toda poglejmo, kaj posredno prinaša njegova uporaba. Dr. Don Huber je raziskovalec univerze Purdue v ZDA, kjer se že pol stoletja ukvarja z mikrobiologijo življenja prsti in patologijo rastlin. Nedvomno je to mož, ki odlično pozna dogajanje v prsti. Ko se je lotil podrobnejše raziskave posledic uporabe glifosata, je prišel do presenetljivih odkritij. Herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 %, magnezija in cinka za 80 do 90 % in mangana za 80 %. Zaradi motenj presnove shira plevel, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo identični fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom. Posledici sta dve: ker se podre ravnovesje populacije zemeljskih bakterij, se v prazne niše preveč razmnože patogeni – pri glifosatu je to na glifosat odporni Clostridium. S patogeno bakterijo Clostridium smo pred kratkim imeli težave tudi v Sloveniji. Spomnimo se kontaminacije pitne vode na območju med Postojno in Pivko! Sledeč ugotovitvam dr. Huberja, je izvor Clostridiuma gnojevka, polita po travnikih. Torej se lahko z bakterijo kontaminira tudi živina, ki se hrani s kontaminirano hrano, in z njo še ljudje. Ne spomnim se, da bi naši veterinarji pregledali stanje živine z ogroženega območja. Morda bodo to naredili pozneje, ko bodo pri živini ugotovili okužbo s Clostridium ali pa visoko rast neplodnosti. V ZDA so namreč ugotovili, da je glifosat hormonski motilec, ki pri koncentraciji 0,5 ppm povzroča motnje v delovanju ščitnice in hipofize. Pri 10- do 15-% neplodnosti živine se je v ZDA pojavljala 70-% stopnja abortusov! Dovolj, da je ameriško združenje govedorejcev leta 2002 apeliralo na kongres, da razišče problem. Problem je v ZDA nedvomno hujši, saj je večina soje gensko spremenjena (Monsantova soja Roundup Ready), ki je odpornejša prav proti glifosatu, torej ga lahko še mnogo več potrosijo po poljih.
Tudi kulturne rastline, ki jih »oplazi« strup (ki naj bi sicer selektivno pomoril zgolj plevel), so močno prikrajšane za vnos naštetih mineralov. Ker pa so rastline hrana za ljudi, tudi mi trpimo zaradi pomanjkanja teh mineralov. Posledica so obolenja jeter in motnje v delovanju imunskega sistema. Toda s tem zgodba posledic še ni končana: pri stročnicah upade sposobnost za vezavo zračnega dušika, na koreninah kulturnih rastlin pa se zaradi podrtega ravnovesja mikroorganizmov za 100 % poveča populacija gliv Fusarium. Fusarium pa so eden najhujših rastlinskih patogenov in ker sodijo med glivice, mora ubogi kmet sedaj uporabiti še fungicide, ti pa mu pobijejo vse deževnike – 4 do 6 ton deževnikov na hektar do globine oranja! V naivni veri, da bo izbojeval boj s plevelom, sedaj zapeljani kmet odpira ves arzenal kemičnega orožja proti naravi z vsemi posledicami za rodnost prsti in svoje zdravje.”

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.