Arhiv za kategorijo 'Sežigalnica'

Maj 22 2015


Račan

Župan Rač razglasil dvomljivce za nenormalne

Vemo za zdravstvene posledice herbicida iz Rač?

»V Slovenijo porivajo vse svinjarije, ki so drugje prepovedane,« ugotavlja Anton Komat.

Katerina Vidner FerkovDelo.siBorut Tavčargospodarstvo
pet, 22.05.2015, 08:00
Boom efekt iz Rač je konkurent Monsantovemu herbicidu round up za gensko spremenjene rastline.

Ljubljana – Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov« kakor ga je poimenovala revija Forbes, je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah. Milijarder iz zvezne države Iowa, ki s kmetijskimi kemikalijami konkurira po vsem svetu zloglasni multinacionalki Monsanto.

Med izdelki tovarne Albough TKI v Račah je tudi herbicid Boom effect, ki vsebuje glifosat. Po napovedih bo globalni trg z glifosatom leta 2019 dosegel 8,79 milijarde dolarjev. Letos je opozorilo o potencialni rakotvornosti glifosata izdala tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Kako deluje glifosat

Herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 odstotkov, magnezija in cinka za 80 do 90 odstotkov in mangana za 80 odstotkov. Zaradi motenj presnove plevel zamre, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo enaki fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom. Posledice so razmnoženi patogeni in povsem spremenjeno stanje prsti, v kateri poginejo tudi deževniki. Dodatno nevarnost prinašata počasna zastrupitev podtalnice z glifosatom in s tem negativni vpliv na celoten ekosistem, saj zavira imunski sistem žuželk, dvoživk in sesalcev. Neodvisni raziskovalec Anton Komat dodaja, da so študije jasne, glifosat tako poškoduje metabolizem kulturnih rastlin (plevele ubije), da se vsebnost kalija, kalcija in več drugih elementov zmanjša za 70 do 90 odstotkov. »Ljudje zato jemljejo prehranske dodatke, kar je spet posel za kemično industrijo,« pravi Komat.

Po drugi strani pa se ne čudi preveč, da imamo v Sloveniji tudi proizvodnjo glifosata. »V Slovenijo porivajo vse svinjarije, ki so drugje prepovedane. Mi bomo imeli umazano industrijo, črpali pa bomo alternativni plin, čeprav bi bilo več koristi, če bi zdravo in toplo mineralno vodo uporabili za toplice, zdravilišča, ogrevanje in rastlinjake,« opozarja Komat, ki skupaj z Gorazdom Pretnarjem iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper pripravljata dosje o škodljivosti glifosata in zahtevo za njegovo prepoved za ministrstvo za kmetijstvo.

Ministrstvo čaka komisijo

»Uprava za varno hrano je v načrtu dela za letos, ki je objavljen na javnem portalu, že predvidela nadzor nad mogočimi ostanki glifosfata. Glifosat je totalni herbicid, ki je v uporabi v svetu že dolgo let. Uporablja se za zatiranje plevela, kjer želimo površino s plevelom popolnoma očistiti. Mednarodna agencija za raziskave raka (International Agency for Research on Cancer – IARC) je v začetku marca objavila mnenje, da bi moral biti glifosat razvrščen kot karcinogen kategorije 2A, z verjetnimi učinki na zdravje ljudi,« odgovarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za zdaj za glifosat v Evropski uniji velja še ocena učinkov na zdravje ljudi in okolje iz leta 1999, po kateri ni razvrščen med rakotvorne snovi. »Vendar je glifosat ravno zdaj v revizijskem postopku v EU v skladu z novo uredbo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ker njegova odobritev za trg EU poteče 31. decembra letos. Hkrati bodo revidirali tudi njegovo razvrstitev. Pri tej evropski reviziji rakotvornost glifosata do zdaj ni bila ugotovljena. Evropska agencija za varno hrano bo upoštevala in ocenila nove informacije in izdala mnenje o glifosatu, na podlagi katerega bo evropska komisija sprejela odločitev o odobritvi ali neodobritvi glifosata v EU. Zato bodo države članice, tudi Slovenija, pri registraciji pripravkov na osnovi glifosata ravnale skladno z odločitvijo evropske komisije. Če glifosat ne bo odobren, bo Slovenija umaknila vse registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat,« kljub vsem študijam vztrajajo na kmetijskem ministrstvu.

Prosta uporaba za nepoučene

Glede sistema prodaje fitofarmacevtskih sredstev velja, da lahko vrtičkarji brez izkaznice o usposabljanju o fitofarmacevtskih sredstvih kupijo sredstva, ki niso označena z znaki za nevarnost, so pakirana v manjše embalaže in se uporabljajo na manjših površinah. »Na seznamu manjših pakiranj sta tudi dve sredstvi, ki vsebujeta glifosat boom efekt in BQM. Če bo zaradi novih ugotovitev potrjeno, da ima glifosat rakotvorne lastnosti, bosta ti dve sredstvi umaknjeni s tega seznama,« še pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.

Nič narobe

Župan Rač, kjer izdelujejo glifosat, Branko Ledinek, je izjavil, da »normalnih ljudi« takšna proizvodnja ne moti. Na naša nova vprašanja ni odgovoril. Uporaba glifosata je medtem tako motila 30.000 argentinskih zdravnikov, da so letos s posebno izjavo zahtevali njegovo prepoved. Izkušnje v Argentini namreč kažejo, da so ljudje v bližini površin, kjer se uporablja glifosat, zbolevali za rakom. Otroci pa so se rodili s poškodovano lobanjo, z več prsti, brez anusa, brez čeljusti in z deformiranimi ledvicami.

O nevarnosti glifosata za ljudi smo povprašali tudi lastnika tovarne Albough TKI, ki nam je poslal dopis, v katerem trdi, da so te za okolje in ljudi majhne. V podjetju zavračajo tudi trditev o potencialni rakotvornosti glifosata in zagotavljajo upoštevanje varnostnih predpisov pri njegovi proizvodnji.

Glifosat v urinu ljudi in živali

Pesticidi so sicer nasledniki bojnih strupov. V zadnjem desetletju so začeli prevladovati sistemski pesticidi, ki delujejo na rastline in živali »od znotraj«. Kar je še veljalo pri starših sedanje mlajše generacije, da je poškropljeno jabolko dovolj olupiti in je zdravo, pri novih kemičnih pripravkih ne velja več. Pesticidi so zdaj v sadju in zelenjavi, ne na njih. Glifosat je eden od sistemskih herbicidov, ki jih povezujejo tudi z množičnim umiranjem čebel.

Leta 2013 je nevladna organizacija Friends of the Earth zbrala vzorce urina iz osemnajstih držav Evropske unije. Ugotovili so, da ima skupaj povprečno 44 odstotkov vseh ljudi v telesu glifosat. To potrjuje tudi nemška raziskava iz leta 2014, ki ugotavlja prisotnost glifosata tako v notranjih organih in urinu živali kot v urinu ljudi, kar je alarmantno že pri najmanjših količinah. S poudarkom, da so kronično bolne osebe imele več glifosata v urinu. Nevladna organizacija Moms of America prav tako navaja skrb zbujajoče podatke iz leta 2014, da ima večina žensk, ki so se odzvale na njihovo testiranje, v mleku, urinu in krvi prisoten glifosat.

Kronične bolezni

Znanstveniki resno opozarjajo, da glifosat v človeškem telesu lahko vpliva na nastanek kroničnih bolezni. Menijo, da je družbeno neodgovorno, da študije o njegovi toksičnosti ne zajemajo daljšega obdobja in ne le nekaj mesecev. Glifosat je namreč, če upoštevamo več znanstvenih raziskav, verjetno najškodljivejši herbicid trenutno v uporabi, Komat pravi, da je precej nevarnejši od prepovedanega atrazina, z vplivom na nastanek kroničnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, avtizem, Crohnova bolezen, glutenska intoleranca, luknjičavo črevesje in druge. Poleg tega, da je glifosat močan kelator, je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju, na kar Komat opozarja že več let. Mikrobiološka raziskava in vitro iz leta 2013 tudi kaže, da glifosat ne poškoduje za človeka nevarnih bakterij, kot je salmonela, uničuje pa nam koristne, kot so bifidobakterije.

Veliko objavljenih znanstvenih raziskav kaže, da uporaba in proizvodnja glifosata škodljivo vplivata na ljudi in povzročata različne reproduktivne težave tako pri ženskah kot pri moških. Zbirko pomembnih študij na to temo sta objavila dr. András Székács in prof. dr. Béla Darvas ob štidesetletnici uporabe glifosata v kmetijstvu. Pri živalih, ki se prehranjujejo z rastlinami, »obdelanimi« z glifosatom, se je denimo število splavov povečalo za trikrat.

Ponekod ga umikajo s trga

Zato so vse bolj glasne zahteve po omejitvi in prepovedi uporabe tega herbicida. Nemška franšizna trgovina Rewe že sledi temu zgledu, s polic svojih 350 trgovin bo umaknila glifosat najkasneje do septembra. Podobno je ravnal tudi nizozemski parlament, z letošnjim letom namreč umikajo glifosat iz proste prodaje zaradi zdravstvenih tveganj.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Mar 24 2015


Račan

Rače (raz)prodane princu pesticidov, ta prezadovoljen

Novi lastnik prezadovoljen nad pohlevnostjo občine, župana in državnih oblasti, da bo lahko neovirano proizvajal enega najhujših strupov, glifosat in naredil Rače za bazo evropske proizvodnje. Rače so prodane.

Iz Financ.

Američan, ki je kupil Pinus, je za Rače pravi bum

17.02.2015 14:56
Dennis Albaugh, novi lastnik Pinusa iz Rač, je za Finance spregovoril o svojih načrtih s to kemično tovarno

“To, da je Pinus kupil Američan, ki letno ustvari skoraj toliko prihodkov kotKrka, je za nas izjemna novica. Če ne bi bilo ameriškega vlagatelja, bi tovarna odšla v zgodovino,” je po srečanju z novim lastnikom Pinusa Dennisom Albaughom dejal Branko Ledinek, župan občine Rače-Fram. Pinus bo še naprej izdeloval svoj kronski herbicid pod blagovno znamko “boom efekt”, Albaugh pa napoveduje nove zaposlitve, zlasti visoko usposobljenih ljudi.

Američan Dennis Albaugh je lastnik podjetja Albaugh Inc., ki izdeluje kemikalije za zaščito rastlin, po novem pa je lastnik tudi Pinusa TKI iz Rač. Podjetje, ki je bilo v precejšnjih finančnih težavah je kupil za okoli 28 milijonov evrov od Igorja J. Pogačarja, velika večina kupnine pa gre bankam upnicam. Kot nam je v telefonskem pogovoru zaupal Albaugh, je ustrezno podjetje, ki bi ga prevzel v Evropi, iskal že dalj časa, od zamisli do nakupa Pinusa pa je minilo dve leti. Sama pogajanja o nakupu družbe so trajala leto dni. “Pogajanja niso bila niti malo lahka, a uspelo nam je in po novem se bo družba imenovala Albaugh TKI. Komaj sem prišel sem in že čutim, da mi je to podjetje kot otrok,” je o nakupu svojega prvega proizvodnega obrata Evropi povedal Albaugh.

Velik skoraj kot Krka, obvladuje velik del sveta

Z okoli 1,2 milijarde evrov letnih prihodkov je Albaugh velik približno toliko kot novomeška Krka. Družba, ki jo je naš sogovornik ustanovil leta 1979 v domači kleti v Ankenyju v Iowi, ima danes proizvodne obrate v ZDA, Argentini, Braziliji, Mehiki in na Kitajskem. Albaugh po vsem svetu zaposluje med 2.400 in 2.900 ljudi. V Račah je trenutno 76 zaposlenih in Albaugh jih bo vse obdržal, za začetek se bodo posvečali predvsem proizvodnji njihovega kronskega izdelka, herbicida, med uporabniki bolj znanega pod imenom boom efekt. “Z novimi programi bomo zagotovo dodajali tudi nove zaposlene, tempo novih zaposlitev pa pa bo seveda odvisen od uspeha na prodajnem področju. Zagotovo pa bodo nova delovna mesta bolj primerna za visoko usposobljene kadre,” nam je povedal Albaugh.

albaugh-dennis-xx.1424181280.JPG.w.600px.jpg

Dennis Albaugh

V Račah si lahko le želijo, da bo pri nas kot v Mehiki

Kako hitro nameravajo povečevati proizvodnjo v Račah, sogovornik ni želel razkriti, je pa namignil, da ga ob nakupu družbe v Sloveniji prevevajo podobni občutki kot takrat, ko je kupoval tovarno v Mehiki. “Na tisto tovarno sem tudi gledal kot na svojega otroka, na začetku smo imeli v Mehiki 112 zaposlenih, danes pa jih je tam 352, tu imam podobne občutke,” pravi Albaugh, čeprav se zaveda, da je okoljska zakonodaja v Evropski uniji dosti bolj stroga kot kjerkoli v Ameriki ali na Kitajskem, kjer je vajen poslovati. Razlog za optimizem ob vstopu v slovensko poslovno okolje Albaughu daje izredna kooperativnost lokalnih in državnih oblasti ter za njegova pričakovanja presenetljivo dobro razvita infrastruktura. “Prav navdušen sem nad podporo in pomočjo, ki so nam jo nudili predstavniki lokalnih in državnih oblasti,” pravi Albaugh.

Za Rače je vsako delovno mesto zlata vredno

Župan Rač Branko Ledinek pravi, da so v Račah kemijske industrije vajeni, zato ostrega nasprotovanja raznih lokalnih iniciativ ne pričakuje. “Če Američan ne bi prišel, bi šel Pinus zagotovo na smetišče zgodovine. Pri nas imamo 14,4-odstotno nezapooslenost in ta naložba je super novica,” pravi Ledinek. Priznal je, da je občina novemu vlagatelju šla na roko, kolikor je le mogla, da bi kupca prepričali, so Pinusu odpustili 30 odstotkov neplačanih terjatev, čeprav tega od njih novi kupec sploh ni pričakoval. “Civilnih iniciativ se ne bojimo, normalnih ljudi taka tovarna sploh ne moti. Upam si staviti, da je 95 odstotkov piscev takšnih in drugačnih pobud zaposlenih v javnem sektorju, imajo varno službo in dovolj časa za pisanje takih pobud, drugih ljudi pa nova delovna mesta ne motijo,” pravi Ledinek.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 18 2015


Račan

Pesticidi kupili Rače, adijo pamet

Ameriški princ pesticidov Račam prinaša novo upanje

avtor

Dennis Albaugh je kupil Pinus v Račah, zdaj namerava tam postaviti proizvodnjo herbicidov za celotno Evropo
albaugh-dennis-xx.1424204787.jpg.o.240px.jpg

Dennis Albaugh je »težak« okoli milijardo evrov in je navdušen nad okretnostjo slovenske države. Foto: osebni arhiv

»To, da je Pinus kupil Američan, ki letno ustvari skoraj toliko prihodkov kot Krka, je za nas izjemna novica. Če ne bi bilo ameriškega vlagatelja, bi tovarna odšla v zgodovino,« je po srečanju z novim lastnikom Pinusa Dennisom Albaughom dejal Branko Ledinek, župan občine Rače-Fram. Pinus bo še naprej izdeloval svoj kronski herbicid pod blagovno znamko Boom efekt, Albaugh pa napoveduje nove zaposlitve, zlasti visoko usposobljenih ljudi.

Američan Dennis Albaugh je lastnik podjetja Albaugh Inc., ki izdeluje kemikalije za zaščito rastlin, po novem pa je lastnik tudi Pinusa TKI iz Rač. Slovensko podjetje, ki je bilo v precejšnjih finančnih težavah, je Albaugh – v ameriških medijih mu radi rečejo princ pesticidov – kupil od Igorja J. Pogačarja. Kupnine novi lastniki ne razkrivajo, zanikajo pa, da znaša 28 milijonov evrov, kot smo poročali pred časom, velika večina kupnine pa gre tako ali tako bankam upnicam. Kot nam je v telefonskem pogovoru zaupal Albaugh, je ustrezno podjetje, ki bi ga prevzel v Evropi, iskal že dalj časa, od zamisli do nakupa Pinusa pa sta minili dve leti. Pogajanja o nakupu družbe so trajala leto dni.

1,2 milijarde evrovprihodkov na leto ustvari ameriški lastnik Pinusa iz Rač.

»Vaši so imeli naprodaj nekaj, kar sem že dolgo želel kupiti. Pogajanja niso bila niti malo lahka, a uspelo nam je in po novem se bo družba imenovala Albaugh TKI. Komaj sem prišel sem, a že čutim, da mi je to podjetje kot otrok,« je o nakupu svojega prvega proizvodnega obrata Evropi povedal Albaugh in poudaril, da je z nakupom prišel tudi do 30 hektarjev zemljišča, ki je v lasti Pinusa.

Velik skoraj kot Krka, obvladuje velik del sveta

Z okoli 1,2 milijarde evrov letnih prihodkov je Albaugh, merjeno v prihodkih, velik približno toliko kot novomeški farmacevt Krka. Družba, ki jo je naš sogovornik ustanovil leta 1979 v domači kleti v Ankenyju v Iowi, ima danes proizvodne obrate v ZDA, Argentini, Braziliji, Mehiki in na Kitajskem. Albaugh po vsem svetu zaposluje od 2.400 do 2.900 ljudi. V Račah je trenutno 76 zaposlenih in Albaugh nam je obljubil, da jih bo vse obdržal, za začetek se bodo posvečali predvsem proizvodnji svojega kronskega izdelka, herbicida, med uporabniki znanega pod blagovno znamko Boom efekt.

»Z dodajanjem novih programov bomo zagotovo potrebovali tudi nove zaposlene, tempo novih zaposlitev bo seveda odvisen predvsem od uspeha v prodaji. Zagotovo pa bodo nova delovna mesta bolj primerna za visoko usposob­ljene kadre,« nam je povedal Albaugh.

V Račah si lahko le želijo, da bo pri nas kot v Mehiki

Kako hitro nameravajo povečevati proizvodnjo v Račah, sogovornik ni želel razkriti, je pa namignil, da ga ob nakupu družbe v Sloveniji prevevajo podobni občutki kot takrat, ko je kupoval tovarno v Mehiki. »Na tisto tovarno sem tudi gledal kot na svojega otroka, na začetku smo imeli v Mehiki 112 zaposlenih, danes pa jih je tam 352, tu imam podobne občutke,« pravi Albaugh, čeprav se zaveda, da je okoljska zakonodaja v Evropski uniji precej strožja kot kjerkoli v Ameriki ali na Kitajskem, kjer je vajen poslovati.

Okretni občina in država ter lepe ceste

Razlog za optimizem ob vstopu v slovensko poslovno okolje Albaughu daje izredna kooperativnost lokalnih in državnih oblasti ter za njegova pričakovanja presenetljivo dobro razvita infrastruktura.

»Prav navdušen sem nad podporo in pomočjo, ki so nam jo ponudili predstavniki lokalnih in državnih oblasti,« pravi Albaugh. Pred svojim včerajšnjim prvim prihodom v Slovenijo je Albaugh že bil v sosednji Avstriji, že na prvi pogled pa ga je pri nas navdušila nepričakovano dobro razvita infrastruktura in lepo urejene ceste.

Za Rače je vsako delovno mesto zlata vredno

Župan Rač Branko Ledinek pravi, da so v Račah kemijske industrije vajeni, zato ostrega nasprotovanja raznih lokalnih iniciativ ne pričakuje.

»Če Američan ne bi prišel, bi šel Pinus zagotovo na smetišče zgodovine. Pri nas imamo 14,4-odstotno brezposelnost in ta naložba je super novica,« pravi Ledinek. Priznal je, da je občina novemu vlagatelju šla na roko po najboljših močeh, Pinusu so celo odpustili 30 odstotkov neplačanih terjatev, čeprav tega od njih novi kupec sploh ni pričakoval.

»Civilnih iniciativ se ne bojimo, normalnih ljudi taka tovarna sploh ne moti. Upam si staviti, da je 95 odstotkov piscev takšnih in drugačnih pobud zaposlenih v javnem sektorju, imajo varno službo in dovolj časa za pisanje takih pobud, drugih ljudi pa nova delovna mesta ne motijo,« pravi Ledinek.

Princ pesticidov vidi posel, kjer drugi obupajo

Albaughovi prvi koraki v poslu so se začeli precej štorasto, prva cisterna, ki si jo je leta 1979 sposodil za prvo dobavo herbicida, je tako puščala, da jo je do kupca pripeljal prazno. To ga ni prestrašilo in danes je njegov stoodstotni delež v njegovem podjetju vreden okoli milijardo evrov. Ko so se ob koncu prejšnjega tisočletja njegovi močnejši tekmeci začeli množično umikati iz propadle Argentine, je Albaugh stopil v prazen prostor in za deset milijonov dolarjev in 12 milijonov v zalogah kupil argentinsko tovarno, ki je izdelovala glifosat, aktivno sestavino v razvpitem Monsantovem herbicidu roun­dup. Glifosat je dolgo veljal za najbolje prodajano kemikalijo v kmetijskem poslu z ocenjeno vrednostjo trga v višini tri milijarde dolarjev.

Članek je izšel v tiskani izdaji 18.02.2015, št. 34/2015 .
  • Share/Bookmark

8 odzivov

Jan 11 2015


Račan

Kaj storiti, če zboliš

Objavljamo poslano nam pismo zaskrbljene Račanke, ki se je obrnila na nas v skrbi za svoje zdravje.

VSI MOLČIJO

Ko sem se pred sedmimi leti preselila v Rače, si nisem zamišljala, da bom odločitev nekoč obžalovala. Novo okolje je bilo izziv za našo mlado družinico, polni pričakovanj smo se preselili, otrok je začel hoditi v osnovno šolo in se je dobro vklopil, našel je nove prijatelje. Lokacija ni tako oddaljena od Maribora, dogaja se sicer skoraj nič, toda mož je bil kar zadovoljen, samo nad možnostjo rekreiranja se pritožuje zaradi neustreznih površin.

Po štirih letih so se začele kazati prve bolezenske težave. Začela sem močneje kašljati brez razloga. Najprej so sumili na infekcijo zgornjih dihal, sledila je prva preiskava rentgenska slika pljuč, potem računalniška tomografija (CT) in bronhoskopija z odvzemom tkiva za histopatološki pregled. Zdravnik se ni mogel odločiti. Začeli so sumiti na drobnocelični pljučni rak, in čaka me punkcija preko prsnega koša. Naj povem da nikoli nisem kadila in drugače sem zdrava. Ker pa živimo dokaj blizu Pinusa (slabih 800 metrov), sem začela sumiti, da bi lahko bilo moje poslabšano stanje povezano s krajem prebivanja. Med starši naših otrok na šoli sem zvedela, da je na osnovni šoli Rače veliko učiteljev v zadnjih dvajsetih letih zbolelo za rakom. Na vaši strani civilne iniciative sem prebrala vse o ogroženosti podtalnice v okolici Rač in Dravskem polju, onesnaženosti zraka…

Zrak v Račah je kiselkast, kar lahko potrdijo vsi moji sosedi, s katerim sem se pogovarjala, zjutraj in ob slabem vremenu (nizki pritisk) je stanje slabše. Večkrat vonjamo po nečem umetnem, čuden vonj ne prihaja iz štal na kmetijah in ničesar drugega kot iz Pinusa in sežigalnice. Opazila sem, da se v Račah noben za nič ne briga. Šola in vrtec stojita zraven tovarne (šola je 23 metrov od začetka tovarne!), ko kaj takega omeniš in vprašaš, pa vsak zmiguje z rameni. Nisem zasledila, da bi se občina kaj brigala za onesnaževanje Pinusa, stoji pa tovarna v centru vasi.

Pred menoj je naporno leto trepetanja za moje zdravje. Na koncu se bom morala sama odločiti, kaj mi je pomembnejše, vztrajati v Račah ali se izseliti. Mož me prepričuje v nesmotrnost, ker so cene nepremičnin zaradi onesnaževanja okolja še dodatno nizke in še padajo. Ko pa berem, da so Pinus letos kupili Američani in bodo še večali svoje kapacitete izdelave strupenih kemikalij, ne vidim več prihodnosti. Hvala vam, ker ste še edini, ki se še trudite osvestiti ljudi za ekološke probleme v Račah!

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Mar 29 2013


Račan

Nadihajte se svežega zraka, še več bomo kurili!

Zime je končno konec, Račanke in Račani, nadihajte se svežega zraka! Močno vdihnite, uporabljajte vsa pljuča, skupaj s svojimi otroki, pospremite jih v Osnovno šolo in vrtec  ter se veselite, da bodo v PINUSu po novem pokurili 4000 ton nevarnih odpadkov letno! Prej so jih samo 3200. To je darilo za vas! Če boste umirali mlajši, boste lepše truplo. Privoščite si še kozarec sveže vode za popolnejši občutek!

Da bi za to kaj storila občina, tega filma ne boste videli. Da bi montirali merilno napravo pri Osnovni šoli Rače in Vrtcu Rače! Sanjajte. In prijetno in globoko dihanje! Če vas le zamika, pa še krajša informacija, katere prebiranje vam odsvetujemo, ker boste slabe volje.

22 Mar 2013

Večer

NINA AMBROŽ

Pinus bo zbiral več odpadkov

Sežigalnica raškega Pinusa ni več na prodaj, iščejo strateškega partnerja za razvojne investicije

Potem ko je bila v tovarni kemičnih izdelkov Pinus iz Rač konec preteklega leta izglasovana prisilna poravnava, družba v absolutni lasti Igorja Jurija Pogačarja v letu 2013 načrtuje pospešeni razvoj. Rast prihodkov od prodaje si obeta predvsem z izdelkoma Boomefekt, ki je že uveljavljen, in Zimko na evropskih trgih. Zimko je čistilo za vetrobranska stekla, deluje tudi proti zmrzovanju, na trg so ga lansirali oktobra 2012. Marko Klemenčič, predsednik Pinusove uprave, izpostavlja, da iščejo strateškega partnerja za možne investicije, med drugim načrtujejo večji obseg storitev na področju logistike: “Ostajamo fleksibilni, proaktivni, strokovni, odprti za spremembe. Lani smo pridobili dovoljenje za zbiranje nevarnih in nenevarnih odpadkov.” To dopušča, da Pinus po novem lahko skladišči 4000 ton različnih odpadkov letno. Te nato preda v različne postopke predelave ali odstranitve. Mesečno lahko raška tovarna uniči 550 kilogramov odpadkov na uro. Povprečna mesečna količina sežganih topil, zdravil, barv, lakov, plastike, zdravil in drugega je okoli 300 ton. Kar se tiče prodaje sežigalnice odpadkov, ki je bila aktualna v času direktorovanja Andreja Andoljška, Klemenčič zatrjuje, da prodaja ni več v igri. Pinusovi glavni dejavnosti predstavljata še fitofarmacija in biodizel. Tovarna biogoriv je v letu 2012 proizvedla in prodala 2,873.372 litrov biodizla. Poslovodstvo si trenutno prizadeva za podpis aneksa o dobavi za leto 2013 s Petrolom.

Klemenčič meni, da je k uspehu insolventnega postopka prispevalo izboljšanje delovanja vseh segmentov družbe. “Neka struktura je lahko močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen,” pravi. “Leto 2012 je bilo usmerjeno v ‘gašenje požarov’. Ukvarjali smo se pretežno s tem, kako zagotoviti sredstva za nabavo materiala, za izplačilo plač in plačevanje tekočih obveznosti.” Plače so zdaj redne. Je pa v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja Pinus število zaposlenih zmanjšali z 98 na 83. Dodatno krčenje delovnih mest ob doseganju načrtovane realizacije prodaje ni predvideno, zatrjuje Klemenčič. milijona evrov čiste izgube so izkazali v postopku prisilne poravnave

Navadni upniki, katerim je bilo v prisilni poravnavi priznanih 7 milijonov evrov terjatve, si polovično poplačilo lahko obetajo v štirih letih. Pinus je v letu 2012 ustvaril nekaj manj kot pet milijonov prihodkov iz prodaje. Podrobnejših podatkov o poslovanju poslovodstvo (še) ne želi razkriti. Navaja pa, da so recimo na področju storitev ( logistike) načrt presegli za 203 odstotke. Po zadnjih poročilih v postopku prisilne poravnave so izkazovali 4,2 milijona evrov čiste izgube (10,2 milijona prenesene) in 24,3 milijona evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti do bank. Ker je slednjih kar čez 20 milijonov evrov, z bankami poskuša doseči reprogramiranje posojil.

  • Share/Bookmark

4 odzivov

Jan 22 2013


Račan

Emisije in rak v Račah

Zadnje čase se po Račah širi podatek o neobičajno velikem številu obolelih in umrlih za rakom, npr. med zaposlenimi v Osnovni šoli Rače.  Kaj je res? V Pinusu je povprečna mesečna količina sežganih topil, zdravil, barv, lakov, plastike, zdravil in drugega  300 ton.  Vsak dan se skuri okoli 10 ton nevarnih odpadkov. V zimskem času je še zaradi nizkega tlaka še bolj čutiti nenavaden vonj v zraku.

V Ekološki iniciativi Rače si skupaj s krajani že nekaj let prizadevamo za umestitev merilnika emisij zraven Osnovne šole, ki stoji nasproti Pinusa! Le takšen merilnik bi pomiril vse sume in utišal dvomljivce.  A glej ga zlomka, nič se ne zgodi! Ko so Emila Žerjala, predstojnika Inštituta za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor vprašali, če lahko posreduje rezultate meritev emisij v zrak po zadnji nesreči v Pinusu, so v Večeru razložili, kako se je odzval:

Četudi je Žerjal sprva dejal, da bo Večeru posredoval podrobne rezultate meritev zraka in vode, ki jih je po požaru na terenu opravila ekipa mobilnega laboratorija, si je čez dva dni premislil. »Ne vem, zakaj vam nisem povedal, da lahko poročilo dobijo le naročniki. V tem primeru je to policija,« je ploščo obrnil Žerjal. V povzetku dokumenta je sicer zapisal, da so na osnovi izvedenih analiz zraka ocenili, da v zraku ni več nevarnih spojin, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi in okolje, zaradi tega so opustili analizo vzorca vode iz ribnika in tal. »V vzorcu zraka s pogorišča nismo detektirali ogljikovega monoksida in cianovodika, ki se lahko sproščata med nekontroliranim zgorevanjem poliuretanov.« Od organskih spojin so zaznali nekaj mikrogramov toluena, stirena, ksilena, dimetilacetamida, fenola in benzmetanola na kubični meter. Koliko teh vsebnosti natančno je bilo, predstojnik inštituta ni želel razložiti. Znano pa je, da so zdravju
škodljivi toluen, stiren, ki je potencialno celo karcinogen, in ksilen, ki ima narkotičen učinek in lahko deluje na živčni sistem.

Še pismo dr. Vesne Zadnik:

Spoštovana ga. Pigner Perko, Ekološka iniciativa Rače!

V Registru raka RS smo prejeli vašo dopis kjer opisujete obremenjenost okolja v katerem bivate z emisijami iz tovarne Pinus TKI. Z njim nas tudi prosite za podatke o številu zbolelih za rakom v vašem okolju ter za podatke o morebitnem naraščanju števila rakavih bolnikov.

Kot lahko preberete na spletnem portalu SLORA, kjer omogočamo dostop do podatkov o raku v Sloveniji in v tujini (http://www.slora.si), v Registru raka RS že od leta 1950 spremljamo zbolevanje za rakom med prebivalci Republike Slovenije. Med drugim zbiramo tudi natančne podatke o stalnih bivališčih zbolelih ter rutinsko prikazujemo breme bolezni po večjih upravno-administrativnih enotah, npr. regijah ali upravnih enotah. Zemljevidi zbolevanja za rakom, ki si jih lahko pripravite na portalu SLORA tudi sami, tako služijo kot orientacijski pregled razporejanja raka v Sloveniji. Čeprav je izdelava zemljevidov in drugih prikazov na portalu SLORA videti precej preprosta, pa opazarjam, da je njihova pravilna interpretacija lahko precej zahtevna, saj en vrste izpostavljenosti povzročajo samo določene vrste raka, druge pa spet druge vrste, itd. Izpostavljensoti škodljivim dejavnikom iz okolja povzroča do 5 % odstotkov rakov, veliko večji delež jih pripisujemo dejavnikom povezanih z življenskim slogom in predvsem neogibnim posledicam povečevanja življenske dobe. Predvsem to zadnje, v nekoliko manjši meri pa tudi predzadnje, sta bistvena razlog za enormno povečevanja števila zbolelih v naši celotni družbi – tudi o tem si lahko več preberete na portalu SLORA.

Dodaten problem pri proučevanju obremenjensti z rakom v področjih z malo prebivalci (kot je na primer področje Rač) je relativno malo zbolelih za rakom, tako da je enostavno statistično vrednotenje morebitnih presežkov bolezni precej nezanesljivo. Za natančno analizo zbolevanja za rakom, ugotavljanje morebitnih presežkov v zbolevanju za rakom na specifičnem področju  in iskanju morebitnih nevarnostnih dejavnikov  je tako potrebno opraviti dodatne epidemiološko-statistične študije.

Ker tovrstne raziskave zahtevajo precej kadra, njihovega časa in seveda finančnih sredstev, jih v naši službi pripravljamo le izjemoma – na podlagi dogovora z uporabniki (ti so ponavadi lokalne skupnosti in druge državne  ustanove). Dve natančnejši analizi si lahko pregedate tudi na portalu SLORA – http://www.slora.si/podrobne-epidemioloske-raziskave

Upam, da vam bo zapisano skupaj z informacijami na našem portalu omogočilo boljši vpogleda v problematiko zbolevanja za rakom v vašem okolju.

Lep pozdrav

Vesna Zadnik

___________________________

doc. dr. Vesna Zadnik, dr. med.

Epidemiologija in register raka

Onkološki inštitut Ljubljana

telefon: 01 5879 451

  • Share/Bookmark

7 odzivov

Apr 27 2012


Račan

Tihožitje v Krajinskem parku Rački ribniki

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Apr 01 2012


Račan

Rače in Fram odrezana od sveta!

Vsi, ki zavijajo iz avtocestnega priključka Rače – Fram ali nanj prihajajo, vam bodo povedali: vsak dan večji promet s kamioni dela popolne zamaške, vsak dan večje.

O tem smo že zapisali mnenje. Situacija je vedno bolj nevzdržna – kamioni tankajo in se razvrstijo vse do krožišča, zato ostali ne morejo mimo. Občina Rače – Fram je svojim občanom otežila življenje – svoj dragoceni čas izgubljajo že pri zapornicah ob prehodu čez železniške tire, sedaj izgubljajo čas še v zastojih na krožišču. Skupaj se lahko nabere za več kot 15 ali 20 minut čakanja, voznik pa ne more ne naprej ne nazaj.

O tem kako nevarno je postalo tekmovati s kamioni, si lahko vsak predstavlja. Neznosen promet kamionarjev ogroža življenja vseh po vrsti, krožišče in priključki so zasvinjani z odvržnimi smetmi (plastenke, vrečke, hrana), zraven krožišča se širi avtopralnica za kamione, prištejmo še promet cistern proti skladiščem Petrola. Zamaški odvračajo ljudi od tega, da bi se priseljevali v kraje, kot so Fram, Morje pri Framu, Polskava, Požeg, Ješenca, Rače, Brezula, Podova, Ješenca, Gorica… Obiskovalce mineva potrpljenje.  Kot smo že predlagali, bo nujno pristopiti k izgradnji novih priključkov ali zahtevati, da si Shell postavi svoje.  Občina se ne zgane. Spodnja slika je pomenila še srečo, čakanje le 4 minute.

Neredka situacija, ki nastane, če se peljete iz Frama ali Rač ali obratno na križišču pri Shellovi bencinski postaji. Da ne bo pomote: počakati morate, da napolnijo cisterne ali da na postaji natanka prvi kamion, nato drugi, nato tretji, nato četrti – včasih traja, da čakate v krožišču tudi deset minut!

Dobra novica: promet s kamioni se veča in veča iz meseca v mesec. Vedno slabše bo. In potem se kilometer nižje lahko zaletite še v zapornice. Spet boste čakali, od 3 do 5 minut, lahko tudi več. O prometni in ekološki obremenitvi, imenovani bencinska postaja SHELL v Račah in Framu, smo že pisali (naš članek in naš drugi članek). Imeli smo prav, od lanske otvoritve bencinske postaje je imela velike finančnih koristi občina Rače Fram, zelo malo pa prebivalci Rač, Frama, Morja pri Framu, Ješence, Požega, Bukovca, Brezule, Podove, Hotinje vasi, Polskave in številni drugi, ki prihajajo ali odhajajo na avtocesto na priključku Fram.

Neznosni zastoji ob še dodatnem križišču pred bencinsko postajo otežujejo prihod ali odhod v službo ali po opravkih številnim domačinom – včasih se zamude štejejo v minutah, potem pa še na prehodu čez tire v Račah pri gostilni Kostanj, če zavijete v center Rač.  Povečan promet bi zahteval ureditev drugega priključka, saj si je občina dobesedno zamašila dotok ali odtok v svoj center – da ne omenjamo bližnjih skladišč Petrola, kjer cisterne in kamioni tudi ovirajo promet. O hudih ekoloških nevarnostih bencinskih črpalk pa smo tudi že pisali – zdaj želijo zgraditi še eno.

Zaradi aktualnosti in vedno večjih prometnih zamaškov po Ljubljanski (predvsem zjutraj in ob vračanju ljudi domov) ponavljamo zapisa: pa smo ga dobili. Kot da Rače ne bi bilo že preveč obremenjene, se je nekdo odločil prodati skoraj 30 hektarjev veliko zemljišče, da bi se zgradil največji Shell Truck Center v tem delu Evrope, ki se razprostira na 30.000 m2. Upamo, da je kdo mastno zaslužil. In seveda je moral prispeti prav v Rače in Fram, da bi te kraje še bolj prometno in ekološko obremenil.  Se res mora vse, kar je obremenjujočega, zvrniti v ta kraj? Zakaj ne kam drugam? Zdaj ga imamo v Račah (otvoritev), ki se nagloma spreminjajo ne le v ekološko prekomerno obremenjeno naselje, ampak tudi v prometno nasičeno in nevarno območje. Namesto da bi nekdo poskrbel vsaj za to, da ima največji bencinski servis za tovorna vozila v srednji Evropi (!) svoj priključek na avtocesto in svoj izvoz, bo zdaj lahko oviral promet in dovoz lokalnim prebivalcem, ki npr. hitijo v službo v Maribor in se venomer zapičijo v kamion spredaj in kamion zadaj. Pameti ni, pameti! Namesto da bi nekdo razmišljal o kvaliteti bivanja in življenja, o razvoju kraja, o ureditvi poti in več kolesarskih poteh, ulic, razsvetljavi, kulturi, razbremenitvi Ljubljanske ulice, podvozu pri železniški postaji, se na glavni dovoz v Rače inštalirali še eno oviro, kraj pa se spreminja v mobilno industrijsko cono. Kaj bo naslednji korak vrlega župana in občinskih svetnikov?

Cestni režim skozi Rače spominja na nočno moro. Vsako leto je huje. Starejši prebivalci kraja se prijemajo za glavo. Ne samo, da je ob Ljubljanski cesti na traverzi mimo Pinusa in bencinske postaje neverjetna gneča. Zamaški na Ljubljanski znajo biti neverjetni ob zapornicah, kjer cesta preči železniške tire ob postaji. Zgodi se, da je Ljubljanska polna v obeh smereh v dolžini več kot kilometer. Se je kaj naredilo proti temu? Ne. So narejene kakšne študije? Občina že leta ne naredi ničesar. Da bi stvar bila še hujša, od letošnjega leta bencinski servis Shell ob vstopu (priključku) na avtocesto zapira neoviran vstop nanjo. Občina je dobila ogromno denarja za odkupljena zemljišča Shella. Ob tem pa ni poskrbela za nemoten dostop ali izstop z avtoceste. Ta je skupen za vse tovornjake, ki jih je skozi Rače že tako več kot preveč (da ne govorimo o obremenitvi zaradi Petrolovih skladišč). Tovornjak in kamioni bodo zelo hitro uničili ceste in krožišča, ovirajo hiter vstop na avtocesto in iz Rač delajo kraj, ki je bolj podoben prometni goščavi kot čemu drugemu.

Kaj storiti? Obvezno resno in odločno pristopiti k izgradnji podhoda pod železnico. To bo preprečilo številno zastoje, posledično emisijo, smrad in hrup, ki prebivalce Ljubljanske ceste spravljajo ob živce. Kot da smradu in nevarnosti ne bi že dovolj prihajalo iz Pinusa! Potrebno je poskrbeti za nov priključek na avtocesto.

  • Share/Bookmark

6 odzivov

Mar 24 2012


Račan

Kdo bo čistil krožišče pri Shellovi bencinski postaji?

Poročali smo že, da je občina Rače-Fram zaradi Shellove bencinske postaje na dobri poti, da postane odrezana od sveta zaradi številnih zastojev na krožišču. Vsi, ki uporabljajo priključke na avtocesto Rače – Fram to občutijo na svoji koži.

Vsi uporabniki teh priključkov pa lahko vsak dan spremljajo umazanijo, ki jo, daleč največ tovornjakarji odlagajo na cestišče in ob cesti – plastične kozarce, odvržene plastenke, vrečke, hrano, PVC… na krožišču in ob dovozih.

Za vse obiskovalce in odhajajoče iz Frama in Rač je to prva dobrodošlica in zadnji ARRIVEDERCI.

Sprašujemo, kdo čisti to nesnago, ki na dan OČISTIMO SLOVENIJO sramoti naš kraj?

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Mar 24 2012


Račan

Čistilna akcija OČISTIMO SLOVENIJO 2012 v Račah

Čistilna akcija OČISTIMO SLOVENIJO 2012 v Račah in zbirna mesta v občini Rače-Fram, sobota, 24. 03. 2012, 08.00 – 14.00

Rače, OŠ Rače, na parkirišču (južnem) pred OŠ Rače

Grajski trg 1
Rače, 2327
SI

e-naslov: os.race@guest.arnes.si
Telefon: 02 6097-110
Kraj zbiranja: pred OŠ Rače

Čas zbiranja: ob 8:00

Potrebno opremo dobimo na kraju zbiranja (vrečke), zaželeno je, da imate rokavice in kakšno vrečko, v primeru, da jih na zbirnem mesu zamanjka in če ima kdo možnost odvoza smeti, prosijo za sodelovanje.

Ob zaključku čistilne akcije bo malica za udeležence pri lovskem domu.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 29 2012


Račan

Avtocestni izhod Rače in Fram zamašen! Adijo pamet!

Neredka situacija, ki nastane, če se peljete iz Frama ali Rač ali obratno na križišču pri Shellovi bencinski postaji. Da ne bo pomote: počakati morate, da napolnijo cisterne ali da na postaji natanka prvi kamion, nato drugi, nato tretji, nato četrti – včasih traja, da čakate v krožišču tudi deset minut!

 

Dobra novica: promet s kamioni se veča in veča iz meseca v mesec. Vedno slabše bo. In potem se kilometer nižje lahko zaletite še v zapornice. Spet boste čakali, od 3 do 5 minut, lahko tudi več. O prometni in ekološki obremenitvi, imenovani bencinska postaja SHELL v Račah in Framu, smo že pisali (naš članek in naš drugi članek). Imeli smo prav, od lanske otvoritve bencinske postaje je imela velike finančnih koristi občina Rače Fram, zelo malo pa prebivalci Rač, Frama, Morja pri Framu, Ješence, Požega, Bukovca, Brezule, Podove, Hotinje vasi, Polskave in številni drugi, ki prihajajo ali odhajajo na avtocesto na priključku Fram.

Neznosni zastoji ob še dodatnem križišču pred bencinsko postajo otežujejo prihod ali odhod v službo ali po opravkih številnim domačinom – včasih se zamude štejejo v minutah, potem pa še na prehodu čez tire v Račah pri gostilni Kostanj, če zavijete v center Rač.  Povečan promet bi zahteval ureditev drugega priključka, saj si je občina dobesedno zamašila dotok ali odtok v svoj center – da ne omenjamo bližnjih skladišč Petrola, kjer cisterne in kamioni tudi ovirajo promet. O hudih ekoloških nevarnostih bencinskih črpalk pa smo tudi že pisali – zdaj želijo zgraditi še eno.

Zaradi aktualnosti in vedno večjih prometnih zamaškov po Ljubljanski (predvsem zjutraj in ob vračanju ljudi domov) ponavljamo zapisa: pa smo ga dobili. Kot da Rače ne bi bilo že preveč obremenjene, se je nekdo odločil prodati skoraj 30 hektarjev veliko zemljišče, da bi se zgradil največji Shell Truck Center v tem delu Evrope, ki se razprostira na 30.000 m2. Upamo, da je kdo mastno zaslužil. In seveda je moral prispeti prav v Rače in Fram, da bi te kraje še bolj prometno in ekološko obremenil.  Se res mora vse, kar je obremenjujočega, zvrniti v ta kraj? Zakaj ne kam drugam? Zdaj ga imamo v Račah (otvoritev), ki se nagloma spreminjajo ne le v ekološko prekomerno obremenjeno naselje, ampak tudi v prometno nasičeno in nevarno območje. Namesto da bi nekdo poskrbel vsaj za to, da ima največji bencinski servis za tovorna vozila v srednji Evropi (!) svoj priključek na avtocesto in svoj izvoz, bo zdaj lahko oviral promet in dovoz lokalnim prebivalcem, ki npr. hitijo v službo v Maribor in se venomer zapičijo v kamion spredaj in kamion zadaj. Pameti ni, pameti! Namesto da bi nekdo razmišljal o kvaliteti bivanja in življenja, o razvoju kraja, o ureditvi poti in več kolesarskih poteh, ulic, razsvetljavi, kulturi, razbremenitvi Ljubljanske ulice, podvozu pri železniški postaji, se na glavni dovoz v Rače inštalirali še eno oviro, kraj pa se spreminja v mobilno industrijsko cono. Kaj bo naslednji korak vrlega župana in občinskih svetnikov?

Cestni režim skozi Rače spominja na nočno moro. Vsako leto je huje. Starejši prebivalci kraja se prijemajo za glavo. Ne samo, da je ob Ljubljanski cesti na traverzi mimo Pinusa in bencinske postaje neverjetna gneča. Zamaški na Ljubljanski znajo biti neverjetni ob zapornicah, kjer cesta preči železniške tire ob postaji. Zgodi se, da je Ljubljanska polna v obeh smereh v dolžini več kot kilometer. Se je kaj naredilo proti temu? Ne. So narejene kakšne študije? Občina že leta ne naredi ničesar. Da bi stvar bila še hujša, od letošnjega leta bencinski servis Shell ob vstopu (priključku) na avtocesto zapira neoviran vstop nanjo. Občina je dobila ogromno denarja za odkupljena zemljišča Shella. Ob tem pa ni poskrbela za nemoten dostop ali izstop z avtoceste. Ta je skupen za vse tovornjake, ki jih je skozi Rače že tako več kot preveč (da ne govorimo o obremenitvi zaradi Petrolovih skladišč). Tovornjak in kamioni bodo zelo hitro uničili ceste in krožišča, ovirajo hiter vstop na avtocesto in iz Rač delajo kraj, ki je bolj podoben prometni goščavi kot čemu drugemu.

Kaj storiti? Obvezno resno in odločno pristopiti k izgradnji podhoda pod železnico. To bo preprečilo številno zastoje, posledično emisijo, smrad in hrup, ki prebivalce Ljubljanske ceste spravljajo ob živce. Kot da smradu in nevarnosti ne bi že dovolj prihajalo iz Pinusa! Potrebno je poskrbeti za nov priključek na avtocesto.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 15 2012


Račan

Vsaka podobnost zgolj naključna

Nemški strokovnjaki s področja zdravstva so osupli nad zdravstvenim stanjem v “prekleti” vasici Wewelsfleth. Ugotovili so namreč, da skoraj v vsakem gospodinjstvu živi nekdo, ki ima raka.

Wewelsfleth

V vasici Wewelsfleth je skoraj v vsakem gospodinjstvu nekdo, ki ima raka.

Nemške zdravstvene strokovnjake skrbi stanje v vasici Wewelsfleth. Gre za vas s 1500 prebivalci, v kateri ima v skoraj vsakem gospodinjstvu ena oseba raka. Zaradi šokantnega odkritja so Wewelsfleth poimenovali kar “prekleta vasica”.

Strokovnjaki z univerze v Lublecku so se lotili raziskovanja grozljivega fenomena. Ugotovili so, da prebivalci najpogosteje zbolevajo za rakom na dojki, pljučih, požiralniku, maternici in želodcu, vzroka za bolezen pa niso odkrili. Prebivalci za množično obolevanje sicer krivijo bližnjo jedrsko elektrarno in ladjedelnico, v kateri so se plovila barvala z izjemno strupenimi barvami. A vendar strokovnjaki pravijo, da to ni vzrok za porast rakavih obolenj.

Vaščani sedaj zahtevajo odgovore od vlade. Menijo, da je država v zadnjih letih prikrivala in tajila informacije o vsebnosti rakotvornih snovi v zraku, ki sta jih veter in dež nosila v njihove domove.

V raziskavi, ki so jo opravili nemški strokovnjaki, so preverili najprej, katere oblike rakov so najpogostejše, zatem pa so proučili količine snovi, ki jih v ozračje izpušča jedrska elektrarna, bližnjo ladjedelnico, si ogledali azbestne kritine na garažnih strehah, izmerili količine smoga v bližini električnih napeljav in proučili življenjski slog vseh posameznikov, ki so zboleli za rakom. Med naštetimi dejavniki in posameznimi oblikami raka niso našli nobenih povezav, zato vaščani zdaj od Berlina zahtevajo dodatno preiskavo, na podlagi katere bi prišli stvari končno do dna. “Občutek imamo, da je naše okolje prekleto,” ob vsem dogajanju pravi župan Wewelsfletha Ingo Karstens, ki je zaradi raka izgubil že dve ženi.

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Jan 24 2012


Račan

Nevaren pas v Račah

V skladu z Uredbo o emisiji v zrak iz sežigalnic odpadkov in sosežigu odpadkov:

U R E D B A O EMISIJI V ZRAK IZ SEŽIGALNIC ODPADKOV IN PRI SOSEŽIGU ODPADKOV

smo izračunali nevaren pas sežigalnice v Račah (lokacija Pinus) glede emisij v zrak. Po našem mnenju so najbolj nevarne lokacije v premeru enega kilometra od sežigalnice (500 metrov na vse strani). Kar pa ne pove nič o nevarnosti širše, le o največji izpostavljenosti.

Še posebej bi morali izmeriti zdravstvene težave prebivalcev v naslednjih ulicah v okolici sežigalnice:

Ljubljanska ulica

Grajski trg

Pot k mlinu

Vrtna ulica

Ptujska cesta

Ulica Lackove čete

Nova ulica

Mariborska cesta

Glaserjeva ulica

Delavska ulica

Prečna ulica

Ulica Bratov Turjakov

Gozdna ulica

Turnerjeva ulica

Rače, 13. novembra (STA) – Ekološka iniciativa Rače se je po nedavnem požaru v tamkajšnji družbi Pinus TKI odločila opozoriti na po njihovem nevarno in okoljsko nesprejemljivo delovanje omenjenega podjetja. Kot je za STA povedal predstavnik pobudnikov Marjan Lah, si želijo zagotoviti pravico do bolj kakovostnega in zdravega življenja, zato zahtevajo pojasnila vodstva družbe.

sobota, 13. novembra 2010 | 12:03 |

Po Lahovih besedah jim moti predvsem sežigalnica nevarnih odpadkov, kjer je tudi prišlo do požara, v katerem se je v ozračje sprostilo več nevarnih spojin. Takrat je bila sicer opravljena analiza zraka, ki ni pokazala nevarnejšega izpusta, a opozarjajo, da so bili vzorci zraka odvzeti šele tri ure po požaru, kar pomeni, da je glavnina nevarnih snovi do takrat že ušla izpod nadzora v ozračje.

“Skrb vzbujajoče dejstvo je tudi to, da nihče od odgovornih o dogajanju ni obvestil vodstva šole, ki je od tovarne oddaljena le slabih 100 metrov, kar pomeni, da so bili onesnaženju izpostavljeni tudi otroci. Ker to ni edina tovrstna nesreča v tej tovarni, pred nekaj leti je namreč prišlo do eksplozije, v kateri je umrl delavec, se krajani Rač upravičeno sprašujemo o vplivu tovarne na zdravje in življenje ljudi v bližnji in daljni okolici,” je dejal Lah in opomnil tudi na to, da je škodljivim vplivom izpostavljen tudi bližnji krajinski park, ta pa sodi tudi v območje Nature 2000.

Krajani se po Lahovih besedah sprašujejo, ali so izključno zaradi interesa kapitala res dolžni žrtvovati svoje zdravje, pri tem pa njihove zahteve po javnih rezultatih opravljenih meritev emisij vselej naletijo na gluha ušesa. Od odgovornih bodo zato zahtevali, da se soočijo z njimi, njihovimi vprašanji in pomisleki preden pride do ekološke katastrofe.

Župan občine Rače Fram Branko Ledinek je za STA dejal, da je sežigalnica v Račah že dobrih 20 let in ima vsa okoljevarstvena dovoljenja, inšpekcije pa zagotavljajo, da je ustrezno nadzorovana. Kot občan sicer verjame, da ljudi skrbi, saj noben sistem ni povsem zanesljiv. “Ne vem pa, kaj lahko občina naredi, če ima podjetje vsa potrebna dovoljenja, emisije pa po zagotovilih inšpekcije niso presežene,” je dejal Ledinek in dodal, da je Pinus sredi kraja že 80 let, nenazadnje pa tovarna daje kruh mnogim krajanom.

Za odziv smo zaprosili tudi v Pinusu, kjer so nam pojasnila sprva zagotovili, pozneje pa primerni sogovorniki v podjetju naj ne bi bili dosegljivi. Morda bodo ustrezne odgovore krajani vendarle dobili na ponedeljkovi seji občinskega sveta, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki Pinusa.

Grad-Race

  • Share/Bookmark

4 odzivov

Jan 08 2012


Račan

Krizno komuniciranje in menedžment nevarnosti v Račah

YouTube slika preogleda

Prispevek je na tej strani že bil objavljen. Novinarka Irene Pan o eksploziji v Tovarni kemičnih izdelkov Pinus iz Rač v oddaji Preverjeno (POP tv, 13.1.2011); vmes pa se je zgodilo, da ga obravnavajo kot študijski primer pri predmetu “Krizno komuniciranje in menedžment nevarnosti” na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor.

  • Share/Bookmark

En odziv

Dec 04 2011


Račan

Novi mesnopredelovalni obrat v Račah, nova klavnica, nova nevarnost?

Kmetijska zadruga (KZ) Rače je letošnjo pomlad pričela graditi nov mesnopredelovalni obrat povezan s klavnico, plus mesnico.

Če pogledamo tehnološki postopek običajne klavnice in predelave mesa, lahko ugotovimo velika dnevna, tedenska in letna nihanja onesnaževanja voda. Na primer v času klanja, ki traja običajno le nekaj dni v tednu, nastajajo veliko večje količine zelo obremenjenih odplak kot v času predelave.

Pri obravnavanih klavnicah so zagotovljeni le najosnovnejši postopki mehanskega čiščenja odpadnih voda, saj velikokrat odtekajo odpadne vode po predhodnem čiščenju v javne kanalizacijske sisteme, ki se zaključujejo s komunalnimi čistilnimi napravami. Pri vseh treh obravnavanih klavnicah poteka klanje in predelava mesa. Klanje poteka nekaj delovni dni v tednu, ostale dni pa poteka predelava mesa – običajno. Kako je zagotavljeno ravnanje čistilnih naprav za predhodno čiščenje odpadnih voda, je to na bazi sedimentacijsko-flotacijskega postopka?

Pred tremi leti so se nekateri Račani pritoževali nad motečim vpitjem živali ob zakolu, da je v voda iz ČN Rač pogosto prisoten neželen vonj in izrazili prošnjo, da bi se preusmerila kam drugam.  G. župan je tedaj odgovoril, da ta možnost ne obstaja in dodal, da je bilo narejenih veliko različnih analiz, pri čemer so kontaktirali tudi s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z delovanjem večjih ČN drugod po Sloveniji (Domžale ipd.).

Bilo je povedano, da bo narediti potrebno še kar nekaj vzorcev in omenjala se je klavnica. Poudariti je potrebno, da se je klavnica v smislu onesnaževanja precej izboljšala, še več pozornosti v tem smislu pa moramo posvetiti Pinusu.Povedali so, da  če gredo klavnica, Pinus in podobni obrati na svoje, problem še vedno ne bo rešen, saj veliki vodotoki ne morejo požirati vsega, kar se pojavi.

Danes odpiramo novo klavnico in mesnopredelovani obrat sredi Rač… Kaj nas še čaka?

Vir: http://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-/aktualna-stevilka/okolje/454-obratovalni-monitoringi-odstopanja-od-standardov-in-slovenske-klavnice-eol-51

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Okt 03 2011


Račan

Pinus ne spada v sredino naselja

Komentar:

Vse, ki zagovarjate tovarno Pinus in njeno dejavnost, je naprej potrebno poučiti o samem nastanku tovarne. Tovarna je bila ustanovljena Z NAMENOM PREDELAVE BOROVE SMOLE, ki so jo pridobivali iz bora in sama predelava ni vsebovala nevarnih oziroma okolju škodljivih snovi (o tem govori še živeča priča iz Rač, njena identiteta je znana Ekološki iniciativi Rače). Šele kasneje je razvoj tovarne počasi prešel v današnjo, okolju nevarno dejavnost, in žalostno, ampak resnično dejstvo je, da ne nas ne naših staršev nihče ni nikoli vprašal, ali to sploh želimo oziroma se strinjamo s tem. Ta tovarna nam je bila dobesedno vsiljena. Danes Rače niso več majhna kmečka vasica, ampak spalno-bivalno naselje, ki se še vedno širi. V neposredni bližini tovarne je šola in novozgrajeni vrtec, in vsakemu laiku mora biti jasno, da taka tovarna NE SPADA v sredino naselja. Vi, ki Pinus zagovarjate, verjetno niste tukaj doma in vas ne boli glava, kakšen zrak dihate, še zlasti v nočnih urah, ko so izpusti najmočnejši. Če ste tukaj doma, pa verjetno nad vami prevlada interes kapitala namesto skrbi za zdravje vsaj vaših otrok, če vam je že za vas vseeno. Samo toliko v razmislek. Kot pravi MKJR – ljudje, zbudite se že enkrat, za vraga. Vsaj vsaka druga hiša neguje bolnika z rakom ali pa so nekoga zaradi tega že izgubili. Podatki o obolevnosti raka na tem področju so splošno znani, vendar ljudem skrbno prikriti. Do kdaj bomo še ponižno prenašali to in izpostavljali svoje zdravje? In naši otroci? Po ustavi RS (72. člen) imajo (pravzaprav imamo vsi) pravico do zdravega življenjskega okolja. Samo zelo očitno nam je tukaj ta pravica močno kršena. In še ena malenkost… če bo tovarna res prodana indijski multinacionalki, bodo zadeve samo še slabše…in niti slučajno ne smemo razmišljati še o tem, da nam grozi to, da bodo tukaj kurili še “malenkosti” iz tovarne Laffarge. Občina? Gospod župan? Na kateri strani ste? Na strani volivcev, ki so vam zaupali, ali pa vas vodi kapital?

http://24ur.com/novice/crna-kronika/v-podjetju-zagorelo-odpadno-olje.html#comment

  • Share/Bookmark

En odziv

Okt 03 2011


Račan

Požar v Pinusu na 24ur.com

V podjetju zagorelo odpadno olje

Gasilce so poklicali v podjetje Pinus, kjer je zagorelo v peči za sežiganje odpadkov. Nadaljnje izgorevanje nevarne snovi je gasilcem uspelo preprečiti, izmerili pa so tudi koncentracije eksplozivnosti plinov.

Ob 10.43 je v občini Rače-Fram, v podjetju Pinus, v peči za sežiganje odpadkov zagorelo odpadno olje, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Gasilci so preprečil nadaljnje izgorevanje nevarne snovi in z vpojnimi sredstvi počistili oljni madež na površini 30 kvadratnih metrov. Gasilci so tudi opravili meritve koncentracije eksplozivnosti plinov in ugotovili, da so v mejah normale.

http://24ur.com/novice/crna-kronika/v-podjetju-zagorelo-odpadno-olje.html#comment

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Okt 02 2011


Račan

Čas je, da se zbudimo!

Pismo, ki smo ga prejeli:

Čisto običajno sončno nedeljsko jutro,…..s pogledom na center Rač…..se v nekaj sekundah skozi črn dim, ki ga vidim skozi okno in kupom siren gasilcev prelevi v problem, ki ostaja že nekaj časa pereča tema nas občanov mesta Rač…

Sem mlada mamica, ki sem pred 3 leti prišla v mesto Rače,..takrat nisem poznala ali bom rekla ne bila dovolj osveščena glede problematike, ki ji ni konca. Problemu se reče  TOVARNA PINUS TKI V RAČAH.

Ne vem ali sem na pravem naslovu, ne vem ali je prav da problem zaupam vam,..vem pa da moram nekaj ukrenit za zdravje svojega otroka in sebe,ter ljudi ki tukaj živimo! Veliko je člankov na spletu o tem, ampak zaenkrat se nič ne spreminja.

In največja drama vsega skupaj je, da si vsi zatiskamo oči in čakamo,..kar ni prav.

Po javnih medijih je bilo pred 2 urama objavljeno na radio slo 1, naj zapremo vsa okna,..kje pa je obvestilo  za tiste, ki se z majhnimi  otroci sprehajajo po ulicah in radia nimajo zraven, ljudje ki so v neposrednem okolju,v nakupovanju po trgovinah?????

Kako lahko tako pereč problem ostaja skrit,..zakaj so vsi tiho????

Kako lahko tovarna, ki sežiga največje odpadke ostaja v samem središču Rač,..zraven je OŠ RAČE,..,Kaj se dogaja, smo tako brezbrižni???

In zagovorniki tovarne Pinusa poudarjajo, da imajo vse pridobljene certifikate, potem se pa sprašujem kako  lahko kljub zagotovilom o ustreznosti objekta. Dovoljenjem tolikokrat pride do katastrofe, ki je okolju nevarna???

Nihče nas ne more prepričat, da vse kar zagori v sami tovarni in da dim ki se vali iz nje ni za nas škodljiv,..tovarna sežiga nevarne odpadke,zdravila bolnišnic, citostatike,….!!!!!!!!!!!

Prosim za pomoč v imenu vseh občanov občine RAČE!

Čas je da se zbudimo in ne dovolimo  da se ta agonija nadaljuje,..naj tovarno prestavijo v primerno okolje,naj omejijo sežiganje nevarnih snovi,…ne pa da sami sebi kopljemo jamo!!!!

 M.K.

(Podatki znani nam.)

  • Share/Bookmark

10 odzivov

Okt 02 2011


Račan

Spet požar v Pinusu, k sreči v nedeljo, ko je zaprta šola

V Pinusu zopet zagorelo

Danes 02.10.2011 naj bi po neuradnih podatkih, zopet zagorelo v podjetju PINUS TKI. Do požara bi naj prišlo na deponiji, kjer bi naj zagorelo odpadno olje. S strani centra za obveščanje smo prejeli neuradno informacijo, da so gasilci požar pogasili. O morebitnih novih informacij in zakaj je do požara prišlo vas bomo sprotno obveščali.

Pohvalno pa je, da je stekel postopek obveščanja občanov preko javnih sredstev. Vsaj eden napredek pri stalni preteči nevarnosti!!

Ekološka iniciativa Rače

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Sep 22 2011


Račan

Prihodnost Rač: zakaj nas ne zanima naše zdravje in zdravje naših otrok?

Župan Rač Branko Ledinek je zaskrbljen nad novicami o novem lastniku Pinusa  - ki naj bi prišel iz Indije.

Ali bodo pri dejavnosti, ki naj bi jo opravljal v Račah, prevladale indijske ekološke norme ali evropske oziroma slovenske? se sprašuje Ledinek.

Iz članka smo zvedeli informacijo, da ima Pinus dolgove do občine. Da se vodstvo Pinusa izogiba občini Rače Fram in da je ne obvešča o nenehnih menjavah vodstva, ki niso nič dobrega. Slabe novice.

Posebno vprašanje  je, kaj si lahko obetajo male in ekološko ranljive Rače proti velikim Indijcem. Zakaj imajo multinacionalke interes priti v male Rače? Da bodo zastonj delile bonbončke? Da bodo udejanjali ekološke tehnologije in lepo skrbeli za okolje? Ne bodite smešni! Samo profit je lahko tisti, ki jih vleče sem. Kako pa se dela profit? Kam pa se selijo s proizvodnjo če ne tja, kjer so dobre možnosti za zaslužek in lukničava ekološka zakonodaja!

Rače so ogrožene. Osnovna šola in vrtec stojita le streljaj od Pinusa in sežigalnice nevarnih odpadkov. Česa takega v svetu ne boste videli, tudi v Sloveniji ne. Rače so unikum. Najprej so ogroženi naši otroci, potem prebivalstvo ožje regije. Vsi plačujemo davek nespameti, da so sežigalnico postavili v centru kraja (da o Pinusovi dejavnosti ne govorimo). Obstaja izdelana študija o umrljivosti in vrstah obolenj v kraju? Ekološka iniciativa Rače je na to že opozorila.

Smrad in poseben vonj v centru Rač sta dobro znana prebivalcem kraja. O čudnih izpustih v zrak ponoči je pisal že priznani ekolog Anton Komat in mi smo poročali.

Koliko bodo čez nekaj let vredne cene naših nepremičnin? O tem se pa ne govori na glas. Realno je, da bodo po prihodu v ekološko preobremenjene Rače še bolj padle in tudi prišlekov več ne bo. Če bodo Rače zaslovele kot novi Lafarge v Trbovljah, če bodo začele sežigati nevarne odpadke še od drugod bodo postale mesto duhov in mesto obolelih.

Najhujša ob tem je pasivnost in neaktivnost krajanov. Tiho so. Vsak dan. Če jih že njihovo zdravje ne zanima, če jih ne zanima in koliko let jih še čaka, bi lahko vsaj malo pomislili na svoje otroke in jim privoščili najboljše! Pa tudi tega ne storijo. Naj se zgledujejo po iniciativi iz Trbovelj in Urošu Macerlu! Vse odlagajo na nekaj posameznikov – naj se oni borijo. Naj se borijo ekološka združenja namesto nas. Mi nimamo časa, mi smo v službi. Kako nespametno razmišljanje. Kratkovidno!!! Če ne bodo vzeli svojih življenj v roke, jih bodo pa drugi! Tisti, ki ljubijo profit. Tisti, ki ljubijo nespametne in lahkoverne krajane, ki so radi tiho. Take imajo zelo radi. Najrajši.

  • Share/Bookmark

6 odzivov

Starejši zapisi »