Arhiv tagov 'Onesnaževanje'

Maj 22 2015


Račan

Župan Rač razglasil dvomljivce za nenormalne

Vemo za zdravstvene posledice herbicida iz Rač?

»V Slovenijo porivajo vse svinjarije, ki so drugje prepovedane,« ugotavlja Anton Komat.

Katerina Vidner FerkovDelo.siBorut Tavčargospodarstvo
pet, 22.05.2015, 08:00
Boom efekt iz Rač je konkurent Monsantovemu herbicidu round up za gensko spremenjene rastline.

Ljubljana – Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov« kakor ga je poimenovala revija Forbes, je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah. Milijarder iz zvezne države Iowa, ki s kmetijskimi kemikalijami konkurira po vsem svetu zloglasni multinacionalki Monsanto.

Med izdelki tovarne Albough TKI v Račah je tudi herbicid Boom effect, ki vsebuje glifosat. Po napovedih bo globalni trg z glifosatom leta 2019 dosegel 8,79 milijarde dolarjev. Letos je opozorilo o potencialni rakotvornosti glifosata izdala tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Kako deluje glifosat

Herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 odstotkov, magnezija in cinka za 80 do 90 odstotkov in mangana za 80 odstotkov. Zaradi motenj presnove plevel zamre, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo enaki fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom. Posledice so razmnoženi patogeni in povsem spremenjeno stanje prsti, v kateri poginejo tudi deževniki. Dodatno nevarnost prinašata počasna zastrupitev podtalnice z glifosatom in s tem negativni vpliv na celoten ekosistem, saj zavira imunski sistem žuželk, dvoživk in sesalcev. Neodvisni raziskovalec Anton Komat dodaja, da so študije jasne, glifosat tako poškoduje metabolizem kulturnih rastlin (plevele ubije), da se vsebnost kalija, kalcija in več drugih elementov zmanjša za 70 do 90 odstotkov. »Ljudje zato jemljejo prehranske dodatke, kar je spet posel za kemično industrijo,« pravi Komat.

Po drugi strani pa se ne čudi preveč, da imamo v Sloveniji tudi proizvodnjo glifosata. »V Slovenijo porivajo vse svinjarije, ki so drugje prepovedane. Mi bomo imeli umazano industrijo, črpali pa bomo alternativni plin, čeprav bi bilo več koristi, če bi zdravo in toplo mineralno vodo uporabili za toplice, zdravilišča, ogrevanje in rastlinjake,« opozarja Komat, ki skupaj z Gorazdom Pretnarjem iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper pripravljata dosje o škodljivosti glifosata in zahtevo za njegovo prepoved za ministrstvo za kmetijstvo.

Ministrstvo čaka komisijo

»Uprava za varno hrano je v načrtu dela za letos, ki je objavljen na javnem portalu, že predvidela nadzor nad mogočimi ostanki glifosfata. Glifosat je totalni herbicid, ki je v uporabi v svetu že dolgo let. Uporablja se za zatiranje plevela, kjer želimo površino s plevelom popolnoma očistiti. Mednarodna agencija za raziskave raka (International Agency for Research on Cancer – IARC) je v začetku marca objavila mnenje, da bi moral biti glifosat razvrščen kot karcinogen kategorije 2A, z verjetnimi učinki na zdravje ljudi,« odgovarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za zdaj za glifosat v Evropski uniji velja še ocena učinkov na zdravje ljudi in okolje iz leta 1999, po kateri ni razvrščen med rakotvorne snovi. »Vendar je glifosat ravno zdaj v revizijskem postopku v EU v skladu z novo uredbo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ker njegova odobritev za trg EU poteče 31. decembra letos. Hkrati bodo revidirali tudi njegovo razvrstitev. Pri tej evropski reviziji rakotvornost glifosata do zdaj ni bila ugotovljena. Evropska agencija za varno hrano bo upoštevala in ocenila nove informacije in izdala mnenje o glifosatu, na podlagi katerega bo evropska komisija sprejela odločitev o odobritvi ali neodobritvi glifosata v EU. Zato bodo države članice, tudi Slovenija, pri registraciji pripravkov na osnovi glifosata ravnale skladno z odločitvijo evropske komisije. Če glifosat ne bo odobren, bo Slovenija umaknila vse registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat,« kljub vsem študijam vztrajajo na kmetijskem ministrstvu.

Prosta uporaba za nepoučene

Glede sistema prodaje fitofarmacevtskih sredstev velja, da lahko vrtičkarji brez izkaznice o usposabljanju o fitofarmacevtskih sredstvih kupijo sredstva, ki niso označena z znaki za nevarnost, so pakirana v manjše embalaže in se uporabljajo na manjših površinah. »Na seznamu manjših pakiranj sta tudi dve sredstvi, ki vsebujeta glifosat boom efekt in BQM. Če bo zaradi novih ugotovitev potrjeno, da ima glifosat rakotvorne lastnosti, bosta ti dve sredstvi umaknjeni s tega seznama,« še pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.

Nič narobe

Župan Rač, kjer izdelujejo glifosat, Branko Ledinek, je izjavil, da »normalnih ljudi« takšna proizvodnja ne moti. Na naša nova vprašanja ni odgovoril. Uporaba glifosata je medtem tako motila 30.000 argentinskih zdravnikov, da so letos s posebno izjavo zahtevali njegovo prepoved. Izkušnje v Argentini namreč kažejo, da so ljudje v bližini površin, kjer se uporablja glifosat, zbolevali za rakom. Otroci pa so se rodili s poškodovano lobanjo, z več prsti, brez anusa, brez čeljusti in z deformiranimi ledvicami.

O nevarnosti glifosata za ljudi smo povprašali tudi lastnika tovarne Albough TKI, ki nam je poslal dopis, v katerem trdi, da so te za okolje in ljudi majhne. V podjetju zavračajo tudi trditev o potencialni rakotvornosti glifosata in zagotavljajo upoštevanje varnostnih predpisov pri njegovi proizvodnji.

Glifosat v urinu ljudi in živali

Pesticidi so sicer nasledniki bojnih strupov. V zadnjem desetletju so začeli prevladovati sistemski pesticidi, ki delujejo na rastline in živali »od znotraj«. Kar je še veljalo pri starših sedanje mlajše generacije, da je poškropljeno jabolko dovolj olupiti in je zdravo, pri novih kemičnih pripravkih ne velja več. Pesticidi so zdaj v sadju in zelenjavi, ne na njih. Glifosat je eden od sistemskih herbicidov, ki jih povezujejo tudi z množičnim umiranjem čebel.

Leta 2013 je nevladna organizacija Friends of the Earth zbrala vzorce urina iz osemnajstih držav Evropske unije. Ugotovili so, da ima skupaj povprečno 44 odstotkov vseh ljudi v telesu glifosat. To potrjuje tudi nemška raziskava iz leta 2014, ki ugotavlja prisotnost glifosata tako v notranjih organih in urinu živali kot v urinu ljudi, kar je alarmantno že pri najmanjših količinah. S poudarkom, da so kronično bolne osebe imele več glifosata v urinu. Nevladna organizacija Moms of America prav tako navaja skrb zbujajoče podatke iz leta 2014, da ima večina žensk, ki so se odzvale na njihovo testiranje, v mleku, urinu in krvi prisoten glifosat.

Kronične bolezni

Znanstveniki resno opozarjajo, da glifosat v človeškem telesu lahko vpliva na nastanek kroničnih bolezni. Menijo, da je družbeno neodgovorno, da študije o njegovi toksičnosti ne zajemajo daljšega obdobja in ne le nekaj mesecev. Glifosat je namreč, če upoštevamo več znanstvenih raziskav, verjetno najškodljivejši herbicid trenutno v uporabi, Komat pravi, da je precej nevarnejši od prepovedanega atrazina, z vplivom na nastanek kroničnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, avtizem, Crohnova bolezen, glutenska intoleranca, luknjičavo črevesje in druge. Poleg tega, da je glifosat močan kelator, je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju, na kar Komat opozarja že več let. Mikrobiološka raziskava in vitro iz leta 2013 tudi kaže, da glifosat ne poškoduje za človeka nevarnih bakterij, kot je salmonela, uničuje pa nam koristne, kot so bifidobakterije.

Veliko objavljenih znanstvenih raziskav kaže, da uporaba in proizvodnja glifosata škodljivo vplivata na ljudi in povzročata različne reproduktivne težave tako pri ženskah kot pri moških. Zbirko pomembnih študij na to temo sta objavila dr. András Székács in prof. dr. Béla Darvas ob štidesetletnici uporabe glifosata v kmetijstvu. Pri živalih, ki se prehranjujejo z rastlinami, »obdelanimi« z glifosatom, se je denimo število splavov povečalo za trikrat.

Ponekod ga umikajo s trga

Zato so vse bolj glasne zahteve po omejitvi in prepovedi uporabe tega herbicida. Nemška franšizna trgovina Rewe že sledi temu zgledu, s polic svojih 350 trgovin bo umaknila glifosat najkasneje do septembra. Podobno je ravnal tudi nizozemski parlament, z letošnjim letom namreč umikajo glifosat iz proste prodaje zaradi zdravstvenih tveganj.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 18 2015


Račan

Pesticidi kupili Rače, adijo pamet

Ameriški princ pesticidov Račam prinaša novo upanje

avtor

Dennis Albaugh je kupil Pinus v Račah, zdaj namerava tam postaviti proizvodnjo herbicidov za celotno Evropo
albaugh-dennis-xx.1424204787.jpg.o.240px.jpg

Dennis Albaugh je »težak« okoli milijardo evrov in je navdušen nad okretnostjo slovenske države. Foto: osebni arhiv

»To, da je Pinus kupil Američan, ki letno ustvari skoraj toliko prihodkov kot Krka, je za nas izjemna novica. Če ne bi bilo ameriškega vlagatelja, bi tovarna odšla v zgodovino,« je po srečanju z novim lastnikom Pinusa Dennisom Albaughom dejal Branko Ledinek, župan občine Rače-Fram. Pinus bo še naprej izdeloval svoj kronski herbicid pod blagovno znamko Boom efekt, Albaugh pa napoveduje nove zaposlitve, zlasti visoko usposobljenih ljudi.

Američan Dennis Albaugh je lastnik podjetja Albaugh Inc., ki izdeluje kemikalije za zaščito rastlin, po novem pa je lastnik tudi Pinusa TKI iz Rač. Slovensko podjetje, ki je bilo v precejšnjih finančnih težavah, je Albaugh – v ameriških medijih mu radi rečejo princ pesticidov – kupil od Igorja J. Pogačarja. Kupnine novi lastniki ne razkrivajo, zanikajo pa, da znaša 28 milijonov evrov, kot smo poročali pred časom, velika večina kupnine pa gre tako ali tako bankam upnicam. Kot nam je v telefonskem pogovoru zaupal Albaugh, je ustrezno podjetje, ki bi ga prevzel v Evropi, iskal že dalj časa, od zamisli do nakupa Pinusa pa sta minili dve leti. Pogajanja o nakupu družbe so trajala leto dni.

1,2 milijarde evrovprihodkov na leto ustvari ameriški lastnik Pinusa iz Rač.

»Vaši so imeli naprodaj nekaj, kar sem že dolgo želel kupiti. Pogajanja niso bila niti malo lahka, a uspelo nam je in po novem se bo družba imenovala Albaugh TKI. Komaj sem prišel sem, a že čutim, da mi je to podjetje kot otrok,« je o nakupu svojega prvega proizvodnega obrata Evropi povedal Albaugh in poudaril, da je z nakupom prišel tudi do 30 hektarjev zemljišča, ki je v lasti Pinusa.

Velik skoraj kot Krka, obvladuje velik del sveta

Z okoli 1,2 milijarde evrov letnih prihodkov je Albaugh, merjeno v prihodkih, velik približno toliko kot novomeški farmacevt Krka. Družba, ki jo je naš sogovornik ustanovil leta 1979 v domači kleti v Ankenyju v Iowi, ima danes proizvodne obrate v ZDA, Argentini, Braziliji, Mehiki in na Kitajskem. Albaugh po vsem svetu zaposluje od 2.400 do 2.900 ljudi. V Račah je trenutno 76 zaposlenih in Albaugh nam je obljubil, da jih bo vse obdržal, za začetek se bodo posvečali predvsem proizvodnji svojega kronskega izdelka, herbicida, med uporabniki znanega pod blagovno znamko Boom efekt.

»Z dodajanjem novih programov bomo zagotovo potrebovali tudi nove zaposlene, tempo novih zaposlitev bo seveda odvisen predvsem od uspeha v prodaji. Zagotovo pa bodo nova delovna mesta bolj primerna za visoko usposob­ljene kadre,« nam je povedal Albaugh.

V Račah si lahko le želijo, da bo pri nas kot v Mehiki

Kako hitro nameravajo povečevati proizvodnjo v Račah, sogovornik ni želel razkriti, je pa namignil, da ga ob nakupu družbe v Sloveniji prevevajo podobni občutki kot takrat, ko je kupoval tovarno v Mehiki. »Na tisto tovarno sem tudi gledal kot na svojega otroka, na začetku smo imeli v Mehiki 112 zaposlenih, danes pa jih je tam 352, tu imam podobne občutke,« pravi Albaugh, čeprav se zaveda, da je okoljska zakonodaja v Evropski uniji precej strožja kot kjerkoli v Ameriki ali na Kitajskem, kjer je vajen poslovati.

Okretni občina in država ter lepe ceste

Razlog za optimizem ob vstopu v slovensko poslovno okolje Albaughu daje izredna kooperativnost lokalnih in državnih oblasti ter za njegova pričakovanja presenetljivo dobro razvita infrastruktura.

»Prav navdušen sem nad podporo in pomočjo, ki so nam jo ponudili predstavniki lokalnih in državnih oblasti,« pravi Albaugh. Pred svojim včerajšnjim prvim prihodom v Slovenijo je Albaugh že bil v sosednji Avstriji, že na prvi pogled pa ga je pri nas navdušila nepričakovano dobro razvita infrastruktura in lepo urejene ceste.

Za Rače je vsako delovno mesto zlata vredno

Župan Rač Branko Ledinek pravi, da so v Račah kemijske industrije vajeni, zato ostrega nasprotovanja raznih lokalnih iniciativ ne pričakuje.

»Če Američan ne bi prišel, bi šel Pinus zagotovo na smetišče zgodovine. Pri nas imamo 14,4-odstotno brezposelnost in ta naložba je super novica,« pravi Ledinek. Priznal je, da je občina novemu vlagatelju šla na roko po najboljših močeh, Pinusu so celo odpustili 30 odstotkov neplačanih terjatev, čeprav tega od njih novi kupec sploh ni pričakoval.

»Civilnih iniciativ se ne bojimo, normalnih ljudi taka tovarna sploh ne moti. Upam si staviti, da je 95 odstotkov piscev takšnih in drugačnih pobud zaposlenih v javnem sektorju, imajo varno službo in dovolj časa za pisanje takih pobud, drugih ljudi pa nova delovna mesta ne motijo,« pravi Ledinek.

Princ pesticidov vidi posel, kjer drugi obupajo

Albaughovi prvi koraki v poslu so se začeli precej štorasto, prva cisterna, ki si jo je leta 1979 sposodil za prvo dobavo herbicida, je tako puščala, da jo je do kupca pripeljal prazno. To ga ni prestrašilo in danes je njegov stoodstotni delež v njegovem podjetju vreden okoli milijardo evrov. Ko so se ob koncu prejšnjega tisočletja njegovi močnejši tekmeci začeli množično umikati iz propadle Argentine, je Albaugh stopil v prazen prostor in za deset milijonov dolarjev in 12 milijonov v zalogah kupil argentinsko tovarno, ki je izdelovala glifosat, aktivno sestavino v razvpitem Monsantovem herbicidu roun­dup. Glifosat je dolgo veljal za najbolje prodajano kemikalijo v kmetijskem poslu z ocenjeno vrednostjo trga v višini tri milijarde dolarjev.

Članek je izšel v tiskani izdaji 18.02.2015, št. 34/2015 .
  • Share/Bookmark

8 odzivov